slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
notranjost. Kali se in postaja trdnejša, da je kasneje v življenju lažje kos težavam. Če je<br />
v zgodnjem otroštvu doživel in ponotranjil, da je dobro, če se potegneš za slabotnega,<br />
da je prav, če je lenuh kaznovan, da lahko premagaš velikana in zmaja, da lahko tudi<br />
slabotni in malce neumni pridejo do kraljeve hčere in polovice kraljestva, če so<br />
pogumni, pošteni in sledijo jasnim ciljem, postane otrok notranje trden. Pravljice mu<br />
povedo, da se ne moremo izogniti težavam, saj so bistven del našega življenja, moramo<br />
se soočiti z njimi. Pravljice so torej moralne zgodbe, ki otrokom nudijo možnost, da se<br />
identificirajo z njihovimi junaki. Tako se v otrokovi duši krepijo sile simpatije za dobro<br />
in razvijajo sile antipatije za slabo. Zaupanje v življenje in dobro se okrepi, otrokov svet<br />
postane trden in varen. Otrok s pomočjo pravljic postane samostojen. (Esterl 1986)<br />
Včasih se premalo zavedamo, da otrok živi v davnem času pred pisano besedo. Otrok ne<br />
bere, <strong>kot</strong> večina ljudi v Evropi pred 19. stoletjem tisoče let ni brala. Zato vse dojema<br />
drugače.<br />
Pravljice so hrana za dušo, zato otrok hrepeni po <strong>pravljica</strong>h. Zanj predstavljajo bistvene<br />
izkušnje za razvoj notranjega življenja. Tu ne gre le za zgodbo. Ravno tako je<br />
pomembno, kako pravljico pripovedujemo; da otroka vzamemo v naročje, da čuti našo<br />
bližino in naklonjenost, da ga imamo radi. Otrokova duša potrebuje zaupanje in moč<br />
dobrega, pogum, žalost, strah, čudenje in veselje, domišljijo in moralnost, potrebuje<br />
mero za ljudi in stvari, sposobnost opazovanja in presoje. In vse to nudijo pravljice.<br />
V svetu pravljice se svet življenja pred otrokovo dušo razpre <strong>kot</strong> panorama, veličastna<br />
panorama življenja. Na primer temni gozd, ki ga morajo mnogi junaki pravljic na<br />
začetku prehoditi (Sneguljčica, Janko in Metka, Rdeča kapica ...), je podoba za<br />
izkušnjo, ko gremo prvič od doma, če hočemo ali ne. Gremo v negotovost, svet je za<br />
nas poln ugank, strah nas je, ampak na koncu svetloba vedno premaga temo. Še en<br />
primer so živali, ki pomagajo pravljičnim junakom (mravlje poiščejo bisere v prosu,<br />
riba prinese zaklad iz globin vode ...); to so prispodobe za sočutje, odpirajo se vrata k<br />
silam narave. Pa možic ali vila, ki pomaga v nesreči, prinese lonec, ki sam kuha, ali<br />
mizico-pogrni-se ... Ti nam povedo, da nikoli nismo sami v nesreči, svet ima na zalogi<br />
še mnogo skritih sil, na katere se lahko zanesemo. Tudi v nas samih živé, samo spoznali<br />
jih še nismo.<br />
8
Change language