slikanica pekarna mišmaš svetlane makarovič kot sodobna pravljica

8.1.5 Skupne značilnosti in razlike v slikanicah
Kljub temu, da gre za isto pravljico, se vsebina pri vsaki izdaji rahlo spreminja. Prav
tako so različne ilustracije. Vsak ilustrator si je določene dogodke predstavljal drugače
in zato v ilustraciji izpostavil drugo stvar. Čeprav se vizualno močno razlikujejo, imajo
veliko skupnih značilnosti.
Vsem slikanicam je skupno, da je interakcija med besedo in sliko simetrična ter
komplementarna. Povsod se izmenjujeta notranje in zunanje prizorišče, v prvih dveh
izdajah je prizorišča manj in se večkrat pojavi negativni prostor (prazen prostor), v
drugih dveh izdajah pa je prizorišča veliko (na primer prikaz dogajanja v kleti – slike
13, 21, 30 in 40). Povsod je le-to podano tako vizualno kot verbalno. Zunanji opisi oseb
so večinoma vizualni, kakšne podrobnosti poudarijo besede. Perspektivi oziroma zorna
kota sta ponavadi različna, medtem ko je zorni kot slike ilustratorjev zorni kot
(tretjeosebni), je zorni kot besedila prikazan skozi pogled različnih likov, včasih pa je
tudi tretjeoseben. Psihološki opisi so načeloma verbalni. Čas in gibanje lahko izberemo
iz določenih podrobnosti, tako vizualnih kot verbalnih. V zadnjih dveh izdajah slikanice
je čas zelo dobro prikazan vizualno, kar se v prejšnjih izdajah ne zgodi. Modalnost je
indikativna, dvakrat je na koncu dubitativna, saj nas avtorica pusti v dvomih.
Zanimivi so začetki in konci pravljice, saj se kljub temu, da gre za isto pravljico,
razlikujejo verbalno ter vizualno. Začetek pravljice je enak v drugi, tretji in četrti izdaji,
v prvi izdaji pa je drugačen, kot je drugačen tudi vrstni red dogodkov. Konci pa se v
treh izdajah razlikujejo, v zadnji izdaji je konec enak kot v prvi. Ilustracije so v vsaki
izdaji drugačne.
Prva izdaja se začne takole: »Na koncu vasi je stala velika, nizka hiša z napisom:
PEKARNA MIŠMAŠ. Pod hišo je tekel živahen potok, ob potoku je stal mlin, ki je
mlel moko za pekarno.« (Makarovič 1975) Sledi opis Mišmaša. V ostalih izdajah je
začetek podoben, le malo daljši in natančnejši: »Prav na koncu vasi je stala nekoč lepa,
stara hiša. Nad njenimi vrati je visel napis: PEKARNA MIŠMAŠ.« (Makarovič 1986,
1997, 2011) Potem sledi opis kruha in šele nato Mišmašev opis. Ilustracije na začetku se
v vsaki izdaji razlikujejo.
Na sliki v prvi izdaji so prikazani veseli in debeli ljudje, ki jedo kruh (slika 9). Slika v
drugi izdaji nam prikaže več kot slika v prvi izdaji saj je poleg vaščanov narisana še
65