slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
njih ne moremo razbrati imen, starosti junakov in sorodstvenih povezav; tudi spol je<br />
lažje izraziti verbalno, saj so velikokrat liki živali in predmeti, tako da pri njih ne<br />
moremo vizualno določiti spola. Posebnost slikanic je tudi, da v ilustracijah nastopajo<br />
liki, ki v besedilu niso omenjeni in so lahko junakovo nasprotje ali pa jih le osvetljujejo<br />
in služijo zgolj za ozadje zgodbe.<br />
Psihološke opise (na primer pogum, pamet, nedolžnost) je težko izražati vizualno, zato<br />
se je najbolje izražati besedno. Srečo, žalost in podobno lahko izrazimo vizualno, pri<br />
vprašanjih motivacije in čustvenih protislovij pa to ni mogoče zato sliko nadgradimo z<br />
besedami. Zunanji in notranji govor je tudi verbalen, čeprav ga lahko izrazimo tudi na<br />
primer z oblački (pri stripih).<br />
Kombinacija direktnega govora in ilustracij brez komentarjev pripovedovalca lahko<br />
pripelje do dvoumnosti in nejasnosti. Včasih je vizualna pripoved najboljša za prikaz<br />
junakovega notranjega življenja (neizraženih želja, sanjarij, strahov). Za izražanje tega z<br />
besedami bi porabili preveč prostora. Vizualna sporočila pa so tako neposredna, da jim<br />
besede ne morejo slediti. Pri prikazu dejanj in dejavnosti junakov se prepletajo<br />
ilustracije in besede, ki se lahko medsebojno dopolnjujejo ali si nasprotujejo. Tu pride<br />
nasprotje med besedo in sliko najbolj do izraza, pri tem lahko ilustrator uporabi ironijo.<br />
Za prikaz junakovega položaja v prostoru ter prikaz prostorskega razmerja med liki so<br />
veliko boljše ilustracije <strong>kot</strong> besede. Velikost in postavitev likov na dvojni strani odraža<br />
medsebojne odnose likov, psihološke lastnosti ali trenutna razpoloženja, spremembe teh<br />
postavitev pa so odraz sprememb v junakih samih. Največji figuri na sliki pripišemo<br />
večjo moč <strong>kot</strong> majhni postavi v ozadju. Središčni položaj pa poudarja junakovo<br />
osrednjo vlogo. Posebno izrazno sredstvo je povečava, ki se je poslužuje le malo<br />
avtorjev slikanic. Ta omogoča intimen stik z junakom.<br />
Slikanice bolj poudarjajo dogajanje <strong>kot</strong> pa značaje, zato poglobljena karakterizacija v<br />
konvencionalnem smislu skoraj ni mogoča. Tudi vsebinska zasnova je preveč omejena,<br />
da bi omogočala kakršenkoli razvoj zgodb. Liki so zato bolj statični in linearni. Kljub<br />
temu pa se poglobljena karakterizacija pogosto pojavlja skozi interakcijo med<br />
besedilom in ilustracijo.<br />
22
Change language