slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
detajle, lahko beremo poljubno. Ilustrator v sliko vnese detajl, ki nas prisili, da beremo<br />
slikanico od te točke naprej.<br />
Odstopanja od kronološko urejene pripovedi (anahronije) so v <strong>slikanica</strong>h redka zaradi<br />
njene zgoščene narave. Primer anahronij se izraža v obliki vizualnih analeps ali<br />
spominov na preteklost. Naslednji primer kompleksne narativne strukture je silepsa. To<br />
je anahrona pripoved, ki je s primarno pripovedjo v vseh možnih odnosih, razen v<br />
temporalnem.<br />
Modalnost oziroma nasprotje med objektivno in subjektivno percepcijo v pripovedi se<br />
lahko kaže tako v besedilu <strong>kot</strong> v sliki in se odraža v mimetičnem oziroma<br />
nemimetičnem upodabljanju. Mimetična upodobitev predstavlja posnetek resničnosti,<br />
nemimetično podobo pa moramo interpretirati na več različnih ravneh, <strong>kot</strong> simbole in<br />
metafore. Manj izobraženi bralci si zgodbe razlagajo mimetično, vživijo se v junaka in<br />
njegovo subjektivno percepcijo. Koncept modalnosti pokriva različne vidike trditev v<br />
pripovedi: realnost, verjetnost, možnost nemožnost, nepredvidljivost, zaželenost in<br />
nujnost, kar nam je v veliko pomoč pri interpretaciji, saj poleg mimetične oziroma<br />
dobesedne interpretacije (bralec je besedilo razbral <strong>kot</strong> resnično ali neresnično),<br />
obstajajo še bolj raznolike interpretacije (simbolične, prenešene, nemimetične in druge),<br />
kjer iz besedil razberemo možnost, neverjetnost, željo, ukaz, nujnost, subjektivno<br />
doživetje, verjetnost in tako dalje.<br />
Modalnost je strogo lingvistična katergorija, ki se je vizualno ne da izraziti, saj pri<br />
ilustracijah ne moremo vedeti, ali je to, kar gledamo, resnično ali neresnično, ali izraža<br />
željo, dvom ali kaj drugega. Vendar lahko ilustrator s pomočjo določenih standardnih<br />
sredstev bralca usmeri v želeno interpretacijo; s prikazom mitoloških bitij ali napačno<br />
izbiro barv nakazujejo neresničnost, s fotografijami pa resničnost. Kljub tem<br />
standardom je vseeno iz ilustracij težko razbrati ali je pripoved resnična ali neresnična.<br />
V interakciji besedila in ilustracij je modalnost lahko zelo zapletena. Verbalna pripoved<br />
je pogosto prikazana z otrokovega zornega <strong>kot</strong>a, torej so dogodki prikazani <strong>kot</strong> resnični,<br />
ilustracije pa nakazujejo, da se vse dogaja v otrokovi domišljiji in s tem izpodbijajo<br />
objektivnost verbalne pripovedi.<br />
25
Change language