slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
tovrstne ustvarjalnosti v svetu, lahko pričakujemo, da bo naš doprinos k evropski<br />
ilustraciji še bolj opazen in prepoznaven.« (Avguštin 2004: 47)<br />
3.7 Model branja slikanice po Marii Nikolajevi<br />
Slikanice (Nikolajeva 2003) temeljijo na klasičnih in sodobnih <strong>pravljica</strong>h in so hkrati<br />
kombinacija domišljijskih, pustolovskih, domačijskih in živalskih zgodb. Zato slikanic<br />
ne smemo razlikovati od drugih zvrsti zgolj po žanru.<br />
Slikanice so kombinacija dveh ravni komunikacije, verbalne in vizualne. Prejemnik<br />
celostni smisel doživi šele skozi interakcijo različnih komunikacijskih sredstev. Ne<br />
predvidevajo ustne komunikacije, vendar jih velikokrat beremo naglas. Bralec ni tvorec<br />
besedila, je izvajalec in hkrati prejemnik ali soprejemnik besedila. Slikanice to v večini<br />
primerov upoštevajo; ustvarjalci slikanic vedo, da imajo opraviti z občinstvom dveh<br />
generacij.<br />
Slikanice komunicirajo s pomočjo slikovnega in konvencionalnega znakovnega sklopa.<br />
Ti obstajajo že od vsega začetka in so podlaga za razvoj verbalne in vizualne<br />
komunikacije. Slikovni znaki so tisti, pri katerih sta označevalec in označenec povezana<br />
preko skupnih značilnosti, znak je torej neposredna podoba označenca. Konvencionalni<br />
znaki pa temeljijo na dogovoru oziroma sporazumu. Če človek ne pripada skupnosti, teh<br />
znakov ne bo razumel. Slike predstavljajo kompleksne slikovne znake, besede v<br />
<strong>slikanica</strong>h pa kompleksne konvencionalne znake. Pri obeh gre za razmerje med<br />
označevalcem in označencem, kjer je funkcija slik opisovanje, funkcija besed pa<br />
pripovedovanje. Možnosti za interakcijo besede in slike so velike, saj bralce spodbujajo<br />
k aktiviranju znanja in izkustev. Besedilo in slike drug drugemu zapolnjujejo vrzeli,<br />
lahko pa jih zapolni tudi bralec, saj mu vzbudijo različne asociacije.<br />
Teoretičarka, kritičarka in strokovnjakinja za mladinsko književnost Maria Nikolajeva<br />
razlikuje več možnih interakcij med besedo in sliko. Obstaja več vrst komunikacij med<br />
bralcem in slikanico: simetrična – beseda in slika povesta isto zgodbo; komplementarna<br />
– besede in slike med seboj zapolnjujejo vrzeli; stopnjevana – slike presegajo pomen<br />
besed, včasi pa tudi obratno; kontrapunktna (protislovna) – skupno sporočilo besedila in<br />
slik presega sporočila posameznih ravni komunikacije, in kontradiktorna, ki je skrajna<br />
19
Change language