slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Skrivnosti, čarobnost in sile sveta imajo v <strong>pravljica</strong>h tisočere podobe, ki nas<br />
nagovarjajo. Ravno ta večplastnost pravljice, tudi grozna in strašljiva stran, igra svojo<br />
pomembno vlogo. Otrok ne doživlja sveta <strong>kot</strong> odrasli. Ne »vidi« krvi, če volku<br />
razparamo trebuh, vidi le srečne in žive »pojedene« (Rdeča kapica). Otrok se prestraši<br />
ali odklonilno reagira le, če imamo odrasli kakšne pomisleke in dvome, ko beremo<br />
pravljico.<br />
Otroci veliko globlje dojemajo svet, <strong>kot</strong> si odrasli včasih mislimo. Včasih se njihovi<br />
skriti strahovi in notranje napetosti razrešijo s pomočjo veselja, ki ga občutijo ob<br />
srečnem koncu v pravljici. Gre za močne notranje procese, ki ostanejo odraslim prikriti.<br />
Otrok čuti močno olajšanje, ko je nevarnost mimo in zmaga dobro nad zlim. Olajšanje<br />
in zaupanje v dobro zmagata. Senca omogoča, da svetloba močneje sije. Nevarnosti in<br />
ovire dajejo dobremu večjo vrednost. (Esterl 1986)<br />
Pravljice torej v otroku krepijo in bogatijo njegovo notranje življenje, njegov predstavni<br />
svet. Razvija se domišljija; notranje slike, ki jih otroku budi živa govorjena beseda<br />
pravljic, mu nudijo svobodo. Vse je mogoče, vedno se najde rešitev in svet se<br />
spreminja. Naj bo, kar bo, na koncu vedno zmaga dobro. Prav te notranje slike so<br />
izjemnega pomena. Četudi otrok ne zna povedati, ne more opisati, kako izgleda njegov<br />
pravljični lik, je ta vendarle tu, ima svoj prav poseben značaj in vtis. Nobena še tako<br />
dobra zunanja podoba tega lika, nobena še tako rahločutna radijska igra ali igrani film,<br />
ne morejo nadomestiti tega, kar otrok doživi v svojih notranjih slikah oziroma<br />
predstavah.<br />
Če torej rečemo, da gre pri pravljici pravzaprav za sliko, predstavo ali podobo človeške<br />
duše, potem predstavlja dobro in slabo v pravljici osnovne sile duševnosti v človeku.<br />
Vsak je kdaj priden ali len, sočuten ali brezbrižen, vsak je kdaj tudi slab in seveda<br />
dober. Pravljica nam pomaga premagati temno stran našega bitja.<br />
»Najgloblji pomen pravljice je za vsakogar drugačen, razlikuje se celo za istega človeka<br />
v različnih življenjskih obdobjih.« (Bettelheim 2002: 18-19)<br />
Bogastvo slik, ki jih nudi <strong>pravljica</strong>, ni fiksno, spreminja se in raste z otrokom. To je še<br />
ena kvaliteta pravljic; kajti pravljice so žive, <strong>kot</strong> je živo življenje, so stare <strong>kot</strong> starci,<br />
mlade <strong>kot</strong> otroci, grozljive <strong>kot</strong> naše neumnosti, so modre, <strong>kot</strong> je modra resnica, ki jo vsi<br />
iščemo. Zlato se sveti <strong>kot</strong> svetla stran naše duševnosti, smola namiguje na neumnost in<br />
9
Change language