slikanica pekarna mišmaš svetlane makarovič kot sodobna pravljica

V pravljici nastopa Mišmaš, skrivnosten pek, ki peče najboljši kruh, hudobna soseda
Jedrt, župan in ostali prebivalci vasi. Zaradi Jedrtine privoščljivosti Mišmaš na koncu
odide, ljudje pa so jezni nanjo, saj bi Mišmaš ostal, če ne bi bila tako radovedna.
Avtorica na koncu pravi, da je nekje videla pekarno, kjer so imeli zelo dober kruh. Pek
je bil nadvse podoben Mišmašu, vendar ga ni vprašala, ali je res on, saj se noče vtikati v
druge ljudi, glavno je, da je kruh dober (prva izdaja, 1974).
Druga izdaja (1986) je precej daljša, v njej nastopa več oseb; poleg že naštetih še
hudobni Kurji pek in maček, ki dela pri Jedrt (prva izdaja Jedert). Županu je ime (Bajs),
ljudje pa so bolj privoščljivi in radovedni. Na koncu zaradi svoje radovednosti
propadejo. Le muc ve, kam je odšel Mišmaš.
Pri tretji izdaji (1997) je Svetlana Makarovič spremenila le konec, zgodba pa je ista kot
pri drugi izdaji. Ni tako natančnega opisa mačka, s tem mu vzame pomembnost, postane
le stranski lik. Ni več moraliziranja, ne vemo, kaj se je zgodilo z vaščani, le to, da nikoli
niso več videli Mišmaša. Zgodba se konča s pesmico, ki pove, da pravljice živijo le tam,
kjer se ljudje ne vtikajo drug v drugega.
V četrti izdaji (2011) je konec enak kot pri prvi izdaji, ljudje so jezni na Jedrt, ker je
pregnala Mišmaša. Sicer pa je pravljica po zgodbeni plati mešanica vseh prejšnjih izdaj.
Pravljica na prvi pogled ohranja elemente ljudskega pripovedništva, hkrati pa jih na
samosvoj način preustvarja. V zgodbi se kaže preprostost, jedrnatost in sočnost v
izražanju, na novo pa je postavljen že znani ljudski motiv ženske radovednosti in
privoščljivosti (Mišmaševa soseda Jedrt). Poglavitni čar je predvsem v skrivnostnem
ozračju časovne nedoločljivosti dogajanja, ki ga še stopnjuje skrivnostni lik Mišmaša, ki
pušča otroški domišljiji več možnosti (lahko je škrat, mišji kralj ali čarodej). S tem
skrivnostnim ozračjem dobi zgodba lastnosti samosvoje sodobne pravljice. (Kobe 1975)
8.1 Analiza slikanic
Slikanice bom analizirala po modelu branja Marie Nikolajeve. V vsaki izdaji slikanice
bom izpostavila prizorišče, karakterizacijo, perspektivo, čas in gibanje ter modalnost.
Opisala bom tudi skupne značilnosti in razlike v slikanicah.
37