slikanica pekarna mišmaš svetlane makarovič kot sodobna pravljica

Na prvem listu je v besedilu opisan kruh in Mišmaš. Na ilustraciji je v ozadju Mišmaš,
ki prodaja kruh neki stranki, ki jo vidimo le od zadaj. Iz kasnejših ilustracij je razvidno,
da je to mlinarica Jedrt, saj ima isto obleko in ruto na glavi. V ospredju so nasmejani
ljudje, ki imajo kruh v rokah. Ilustracija prikazuje zorni kot ilustratorja, daje pa nam
občutek, da smo tudi mi zraven, saj so ljudje narisani tako, kot da tudi bralec stoji z
njimi v krogu in se pogovarja. Mišmaš je oblečen v belo, je suh in velik, ni podoben
škratu, je pa skrivnosten. V desnem spodnjem kotu je narisana vaščanka, ki je v bistvu
avtoportret Svetlane Makarovič. S tem je tudi sebe vključila v dogajanje. Ilustracija in
besedilo se dopolnjujeta, ilustracija pove več o prizorišču, besedilo več o kruhu in
Mišmaševem značaju.
Slika 17: Mišmaš in kupci
Na drugem listu tako besedilo kot ilustracija govorita o Kurjem peku.
Kurji pek – no, ta je bil pa čisto druge baže kot Mišmaš. Porabil je ogromno moke, kruha je
napekel pa čisto malo, in še ta je bil težak, lepljiv in komajda užiten, pa še po kurjekih je smrdel.
/.../ Po ves dan je posedal pred svojo razpadajočo pekarno, se čohal z umazanimi prsti po glavi in
razmišljal, kako bi mu škodoval. Bil pa je tudi precej kratke pameti in tako se ni in ni mogel
domisliti nič pravega. (Makarovič 1986: 4)
Sledi ilustracija, ki se dobro ujema z verbalnim opisom. Zunanji opis je bolj podroben.
Na ilustraciji skoraj ni prizorišča, le kokoši, ki so mu v resnici podobne, kot avtorica
pove v besedilu. Kurji pek je v središču ilustracije, zato vemo, da je on osredji lik strani.
45