slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
nevednost, ki nas pripeljeta v težave. A vse se lahko spremeni. In tisto, kar vse premaga<br />
in vse reši, se imenuje ljubezen.<br />
Od vsakega otroka je odvisno, katera zgodba je zanj najpomembnejša v določenem<br />
obdobju, vse je odvisno od njegovega psihološkega razvoja. V pravljici lahko vsak<br />
najde osebni pomen, saj le-ta omogoča različne identifikacije. Najbolje je, da otrok sam<br />
izbere pravljico, ki mu je najbolj pri srcu in se nanjo odziva. Starši pa morajo biti<br />
pozorni na to, katero pravljico otrok sprejme in v njej uživa. Isto pravljico je potrebno<br />
brati toliko časa, dokler otrok v njej uživa, ko pa ga neha zanimati, lahko preidemo na<br />
novo. Vedno je treba slediti otroku.<br />
Za pravljice ni dobro, če so preveč neposredne. S pomočjo podob, ki se pojavljajo v<br />
<strong>pravljica</strong>h, si otrok pojasni svoje nezavedne procese, saj pravljice nagovarjajo prav te.<br />
Preko fantazije v <strong>pravljica</strong>h otrok spoznava različne reakcije junakov in s tem reakcije<br />
pri njem samem. Pretiravanja, ki so v pravljici, naredijo različne situacije in reakcije<br />
bolj realistične. Pravljica nam določeno situacijo predstavi bolj posredno, ne poučuje<br />
nas naravnost. »Otroku pomaga razvijati željo po višji zavesti s tem, kar iz zgodbe<br />
zasluti. Prepriča nas, ker pritegne našo domišljijo in ker nas očara njen razplet<br />
dogodkov.« (Bettelheim 2002: 48)<br />
Notranji procesi se v pravljici pozunanjijo, predstavljeni so <strong>kot</strong> junakova zgodba. Sveta<br />
ne opisuje takšnega <strong>kot</strong> je, ne nanaša se na zunanji svet, čeprav delno deluje vsakdanje<br />
in realistično. Osebe in dogodki v pravljici ponazorijo notranje konflikte in jih zraven še<br />
rešujejo. Bralec ali poslušalec pa sam najde rešitve. Nerealistična narava pravljic je zelo<br />
pomembna, saj odslikava človekove notranje procese.<br />
Od poslušalca <strong>pravljica</strong> ničesar ne zahteva, ne vzbuja občutka manjvrednosti, temveč<br />
opogumlja in daje upanje.<br />
Domišljija, ki jo otrok razvija skozi pravljice, mu pomaga razumeti različne vidike<br />
realnosti. Stvari se v otrokovi zavesti pogosto zamešajo, pravljice pa mu pomagajo to<br />
urediti. Porodijo se jasnejše oblike.<br />
Zgodbe se vedno začnejo na realističen način, z neko problematično situacijo. V bistvu<br />
se začne z opisom otrokovega duševnega stanja in ne s stvarno resničnostjo. Otrok<br />
podzavestno ve, da so pravljice pravzaprav simboli in ne resničnost. Pravljica ne<br />
10
Change language