slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
slikanica pekarna miÅ¡maÅ¡ svetlane makaroviÄ kot sodobna pravljica
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Perspektiva ali zorni <strong>kot</strong> v povezavi z razliko med vizualno in verbalno komunikacijo<br />
predstavlja zanimivo dilemo. Izraz »zorni <strong>kot</strong>« se v naratologiji uporablja metaforično,<br />
saj označuje domnevne položaje pripovedovalca, oseb in implicitnega bralca. Pri<br />
ilustraciji o zornem <strong>kot</strong>u govorimo dobesedno, bralec gleda sliko z določenega zornega<br />
<strong>kot</strong>a, ki mu ga je vsilil ilustrator. Zorni <strong>kot</strong> se spremeni po daljšem zaporedju slik, lahko<br />
pride do učinka povečave. Nadalje naratologija razlikuje med zornim <strong>kot</strong>om (Kdo<br />
gleda?) in pripovednim glasom (Kdo govori?). Besede v prvi vrsti posredujejo<br />
pripovedni glas, saj imajo »pripoveden« značaj, ilustracije pa zorni <strong>kot</strong>; oseba je<br />
prikazana tako, <strong>kot</strong> jo vidi nekdo od zunaj, če pa je likov več, ni jasno, čigav zorni <strong>kot</strong><br />
prevladuje. Subjektivni zorni <strong>kot</strong> je težko prikazati, ni pa nemogoče; junakova občutja<br />
izrazimo z mimiko, položajem, barvami in podobnim. S panoramskim pogledom na<br />
prizorišče ali s hkratno upodobitvijo več dogodkov lahko hkrati prikažemo najširši zorni<br />
<strong>kot</strong>. Opis dogodkov in naslavljanje bralca je samo domena verbalne pripovedi; pri<br />
vizualni pripovedi pa se izognemo tipu vsiljivega pripovedovalca, ki pogosto nastopa v<br />
tradicionalni otroški književnosti.<br />
V <strong>slikanica</strong>h večinoma prevladuje najširša perspektiva, kljub temu pa lahko naletimo na<br />
neskladje med vizualno in verbalno perspektivo. Besedilo se lahko pretvarja, da<br />
zagovarja otrokov zorni <strong>kot</strong>, ilustracije pa pogosto izražajo zorni <strong>kot</strong> vzvišenega<br />
odraslega.<br />
Poseben problem pri <strong>slikanica</strong>h je verbalna pripoved v prvi osebi, saj gre v nekem<br />
smislu za protislovje, ker naj bi slikanice brali najmlajši, neizkušeni bralci, ki še nimajo<br />
razvitega občutka lastnega jaza. Verbalna pripoved poteka v prvi osebi, vizualna pa v<br />
tretji in to je za mladega bralca prezahtevno, saj se ne more vživeti v zorni <strong>kot</strong> junaka.<br />
Časa in gibanja vizualna raven ne more zadovoljivo izraziti. Pri prikazu časa se<br />
besedilo in slike lahko medsebojno prepletajo. V ilustracijah je čas ponavadi prikazan<br />
skozi zaporedje prizorov s pomočjo ur, koledarjev, sončnega zahoda in letnih časov.<br />
Bolj natančno je čas pojasnjen v besedilu, ki nam da nek časovni okvir. Gibanja<br />
<strong>slikanica</strong> ne more vizualno prikazati, lahko pa poda občutek gibanja in trajanja. Za<br />
vizualni prikaz lahko ilustratorji uporabijo gibljive črte, meglice, popačeno perspektivo.<br />
Najboljše sredstvo za prikaz gibanja je simultana sukcesija, kjer gre za zaporedje<br />
23
Change language