slikanica pekarna mišmaš svetlane makarovič kot sodobna pravljica

Na četrtem listu je opis Jedrt in Kurjega peka, ko se dogovorita, kako bosta ugotovila,
kakšen je postopek Mišmaševe peke. V besedilu je perspektiva Jedrt, ilustracija pa
prikazuje zorni kot ilustratorja. Na ilustraciji je narisana Jedrt s kljuko v roki, ko hoče
ravno odkleniti vrata. Izraz na obrazu kaže, da ima nekaj za bregom.
Slika 20: Jedrt
Iz ilustracije ne moremo razbrati časa, ki je v besedilu izpostavljeno, čas je tu
impliciten, vemo le, da je večer.
Na naslednjem listu sledi opis dogajanja v kleti, kaj je Jedrt videla. Verbalni opis je
veliko bolj natančen, pove več od ilustracije, torej gre za stopnjevalno interakcijo. Na
ilustraciji so miške, ki mesijo kruh, in Mišmaš, ki jih opazuje.
To, kar je Jedrt zagledala skozi ključavnico na železnih kletnih vratih, ji je dodobra zaprlo sapo!
Klet je bila velika podzemna dvorana s kamnitimi stenami, na policah so stale vreče moke, zdroba,
soli, sladkorja, vrči z mlekom in smetano, zavitki kvasa, vrečice z dišavami ... Na sredi dvorane so
stala tri korita za testo, pa sita in košare, kamnite sklede in možnarji, zadaj pa je žarela velika, stara
krušna peč. In po dvorani je mrgolelo raznobarvnih mišk! Ene so prinašale moko in jo sipale v
korita, druge postavljale kvas, tretje razpihovale ogenj, /.../. črne miške so mesile testo za domači
črni kruh – tefete-tefete! Sive so iz ječmenove moke brž zamesile testo za ječmenove hlebčke –
tifiti-taf, tifiti-taf! Rumene miške s koruzno moko – tufi-tafi! /.../ Dovolj sem videla, si je rekla
Jedrt in se splazila domov. (Makarovič 1986: 10)
Ko Jedrt odide, se miške spremenijo v majhno ljudstvo. Iz besedila izvemo, da je ura
polnoč. Pove nam, o čem govorijo. Na ilustraciji so narisani ljudje in v desnem kotu
Mišmaš, ki se smehlja. Tu se pojavi negativni prostor, iz ilustracije ne moremo izvedeti,
47