slikanica pekarna mišmaš svetlane makarovič kot sodobna pravljica

miši. So dobra bitja, saj pomagajo Mišmašu. Na vseh ilustracijah so upodobljena čisto
realistično, ne dajejo vtisa, da so nadnaravna bitja.
Slika 62: Miške Marije Lucije Stupica; Slika 63: Miške Svetlane Makarovič
Slika 64: Miške Gorazda Vahna; Slika 65: Miški Kostje Gatnika
Mišmaš je opisan kot škrat, je dober, poln ljubezni. V Slovarju simbolov so škratje
predstavljeni kot:
geniji ali duhovi majhne postave, ki prebivajo pod zemljo in skrbijo za zaklade dragih kamnov in
dragocene kovine. /.../ Simbolizirajo nevidno bitje, ki z inspiracijo, intuicijo, domišljijo ali sanjami
naredi nevidne predmete vidne. V človeški duši so kot prebliski spoznanja, razsvetlitve in
razodetja. Podobni so skritim dušam v stvareh, organskih ali ne, in kadar se umaknejo iz njih,
stvari umrejo ali postanejo inertne in mračne. Škratje so nestanovitna bitja, lahko so polni ljubezni
ali pa sovraštva. (Chevalier in Gheerbrant 1993: 604)
Mišmaš delno ustreza tem značilnostim. Je skrivnosten, nihče ne ve, od kod prihaja. Ima
nadnaravne sile. Ko ga ljudje razkrinkajo, se s tem pogubijo, saj Mišmaš in njegov
dober kruh izgineta. Mišmaš sicer ne skrbi za drage kamne, skrbi pa za nekaj
pomembnejšega – dela bistveno hrano, ki jo človek potrebuje. Vse ilustracije
prikazujejo Mišmaša kot majhnega možica, ki ni preveč podoben škratu, še najbolj me
Mišmaš na škrata spominja pri ilustracijah Marije Lucije Stupica.
75