slikanica pekarna mišmaš svetlane makarovič kot sodobna pravljica

3.4 Izbor besedila v slikanici
Slikanica uporablja vse literarne zvrsti in oblike mladinske književnosti. Zajema torej
ljudsko pripovedno prozo (pravljico, pripovedko, šalo, bajko itd.), otroško ljudsko
pesem, klasično umetno pravljico, basen, uganko, pa tudi klasično sodobno umetno
poezijo za otroke ter iracionalno mladinsko prozo, ki ob živalskem svetu tematizira
predvsem doživljajski svet sodobnega otroka.
3.5 Likovne in funkcijske zmožnosti slikanice
Osnovna funkcija slikanice je estetska vzgoja otroka. Njena likovno tekstovna vsebina
bogati otrokov doživljajski svet in »oblikuje njegovo estetsko senzibilnost s tem, ko ga
spodbuja k estetskemu, domišljijskemu in čustvenemu doživljanju in hkrati s tem k
aktivni lastni ustvarjalni domišljiji.« (Kobe 1987: 44)
Pri »klasični« leposlovni slikanici je otroku že zagotovljena likovno tekstovna
slikaniška celota, saj ga aktivira na tak način, da ga zaposli z verzi ali tekstom, ki so
zapolnjeni z ustreznimi slikami.
Druga metoda estetske vzgoje slikanice je sproščena estetska igra s knjigo, z njeno
likovno in tekstovno vsebino. Obstaja več različic:
- Lik ni dokončno definiran, otrok si mora sam ustvariti podobo (na primer barvna
packa kot glavni lik).
- Slikanica z vprašanji.
- Sodobna slikanica brez besed, ki bralca spodbuja, naj si jo doživljajsko prevede.
- Tako imenovana »das Verwandlungsbuch«, ki otroka spodbuja k povsem
samostojni domišljijski in ustvarjalni estetski igri, ki mu jo z likovnim in
tekstovnim gradivom ponuja knjiga in druge podobne različice.
Slikanica širi otrokom obzorje, bogati njihovo izkustvo o svetu in njihov likovni okus,
brusi jim literarni okus, bogati besedni zaklad in jih navaja na uporabo knjige.
17