Zbornik XXVI - perioperativna zdravstvena nega
Zbornik XXVI - perioperativna zdravstvena nega
Zbornik XXVI - perioperativna zdravstvena nega
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Zbornik</strong> <strong>XXVI</strong> – OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OPERACIJSKI SOBI<br />
pripravkom za nego instrumentov, sestavimo in zložimo po standardu v mrežo<br />
oz. set. Set ali mrežo z instrumenti zavijemo v ustrezno ovojnino, predhodno<br />
dodamo kemični indikator.<br />
4.1 BISTVENE LASTNOSTI OVOJNIH MATERIALOV:<br />
• propustnost za sterilant (paro, plin, plazmo) v času sterilizacije<br />
• preprečitev dostopa mikroorganizmov v času skladiščenja<br />
• omogočati morajo aseptično tehniko pri jemanju sterilnih predmetov<br />
iz zavoja.<br />
To pomeni, da mora material v procesu sterilizacije dopustiti sterilantu, da<br />
prodre v notranjost seta. Po končanem procesu sterilizacije se pore zaprejo<br />
kar preprečuje morebitno kontaminacijo vsebine zavitka od zunaj. Zelo<br />
pomembno za uporabnika steril<strong>nega</strong> materiala je, da je tako zavit in zavarjen,<br />
da ga je možno po aseptični tehniki vzeti iz ovojnine. Pomembno je, da je<br />
sterilni material zavit v dve plasti izbrane ovojnine. Poznamo primarno in<br />
sekundarno ovojnino. To pomeni, da je primarna ovojnina prva plast, ki ščiti<br />
vsebino seta, sekundarna ovojnina ščiti primarno ovojnino. Pri odpiranju<br />
steril<strong>nega</strong> materiala odpremo sekundarno ovojnino, tako da ne<br />
kontaminiramo primarne. Primarni ovoj ponudimo »umiti« oz. »sterilni«<br />
osebi po aseptični tehniki.<br />
Na tem mestu je pomembno omeniti, da nikakor ni strokovno sterilizirati<br />
materiala brez ovojnine v »hitrem« sterilizatorju. Ovojnina namreč omogoča<br />
varno aseptično odpiranje, medtem ko je material brez ovojnine izpostavljen<br />
kontaminaciji že med samim prenosom iz sterilizatorja. Pomembno je, da je<br />
pot steril<strong>nega</strong> materiala na sterilno površino ali k sterilni osebi čim krajša, z<br />
minimalno možnostjo, da se medtem dodatno kontaminira.<br />
4.2 VRSTE OVOJNIH MATERIALOV:<br />
Najpogosteje se srečujemo z naslednjimi ovojninami:<br />
• papir različnih sestavov, za različne tipe in teže setov in sterilizacij ter<br />
dimenzij;<br />
• folija v obliki rokavov, opremljena z kemičnimi indikatorji, ki nam<br />
povedo, da je bila ovojnina v procesu sterilizacije, različnih širin;<br />
• kontejner s filtrom za enkratno ali večkratno uporabo.<br />
152