Zbornik XXVI - perioperativna zdravstvena nega

More documents

Recommendations

Info

Zbornik XXVI – OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OPERACIJSKI SOBI Ločimo izolirano katetersko kolonizacijo, lokalno okužbo (okužbo vbodnega mesta, tunela ali podkožnega porta) ter sistemsko okužbo – katetersko sepso z možnimi zapleti: gnojni tromboflebitis, endokarditis in drugi metastatski abscesi. O potrjeni kateterski sepsi govorimo takrat, kadar osamimo iz konice odstranjenega katetra povzročitelja okužbe in iz hemokulture odvzete periferno, in pacient nima drugega jasnega septičnega žarišča (Pikelj Pečnik A, Jurca T, 2009). Za vstavljanje žilnih katetrov vedno uporabljamo aseptično tehniko. Razkuževanje rok je potrebno pred in po otipavanju, vstavljanju, zamenjavi in odstranjevanju katerega koli žilnega katetra. Preden začnemo z intervencijo, si pripravimo ustrezen material in zagotovimo nemoten potek dela. Uporabljamo aseptično tehniko, vključno s sterilnim plaščem in rokavicami, masko in kapo. Uporaba teh varnostnih ukrepov je priporočljiva tudi takrat, kadar se žilni kateter vstavlja v operacijski sobi. Kožo na mestu vboda očistimo z ustrezno antiseptično raztopino, kot so 70- odstotni alkohol (obarvan ali neobarvan), 10-odstotni povidon-jod, 4- odstotno klorheksidin in počakamo da se mesto posuši, preden kateter vstavljamo. Izbiramo različne katetre, kot so intravenski (i.v.) kateter, arterijski kateter in centralni venski kateter (CVK). Uporabljamo lahko enolumenski, dvo-lumenski, tri-lumenski in štiri-lumenski CVK. Zavedat pa se je potrebno, da so pacienti z multilumenskimi katetri podvrženi večjim tveganjem za okužbo kot z eno-lumenskimi katetri. 4 PREPREČEVANJE PRENOSA BOLNIŠNIČNIH OKUŽB Z OPREMO Anestezijska oprema je potencialno lahko izpostavljena okužbam med običajno uporabo. Oprema lahko postane okužena prek neposrednega stika s kožo pacienta, sluznic, izločki in krvjo. Notranjost dihalnega aparata lahko postane kontaminirana ob stiku z izločki dihal (TBC). Do kontaminacije lahko pride tudi ob stiku s hepatitis C virusom, razlitjem - špricanjem infektivne tekočine s področja kirurške rane, neprimernega ravnanja s kontaminirano opremo ali ob nepravilni uporabi tehnik za obvladovanje okužb. Čeprav je dokumentiranost prenosa okužbe preko anestezijske opreme redka, ne moremo tega zavreči, da do okužbe pri pacientih ne bi prišlo. Ker težko izključimo vzrok okužbe, moramo vso opremo obravnavat kot okuženo in tako tudi ukrepati, kadar vemo, da je pacient kužen (Infection control in anaestesia, 2010). 90
Zbornik XXVI – OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OPERACIJSKI SOBI Pripomočke za večkratno uporabo po uporabi čim prej operemo in odstranimo kri in izločke. Pripomočke za večkratno uporabo je treba pred ponovno uporabo razkužiti s temeljitim čiščenjem, katerim sledi postopek sterilizacije ali dezinfekcije na visoki ravni. Ta oprema vključuje laringoskop in žlico, pripomočke za vzdrževanje dihanja, obrazne maske, dihalne cevi in priključke, vozičke za zdravila in material in oživljanje. Kondenzat, ki se zbira v dihalnih ceveh je treba občasno odstraniti iz dihalnih cevi in zavreči. Notranjost anestezijskega aparata steriliziramo le v primeru, kadar je pacient okužen z bacilom TBC (Infection control in anaestesia, 2010). Fiberoptični endoskopi-bronhoskopi, zahtevajo poseben postopek čiščenja, da ne poškodujemo instrumenta med čiščenjem in razkuževanjem, pri čemer strogo upoštevamo navodila proizvajalca za čiščenje in razkuževanje/ sterilizacijo. Ker lahko postane sesalna in drugi deli fleksibilnih endoskopov onesnaženi z organskimi materiali med uporabo, je pomembno, da se lumni po uporabi čim prej temeljito očistijo organskih odpadkov pred dezinfekcijo/sterilizacijo (Recommendations for infection control for the practice of anesthesiology. American Society of Anesthesiologists, 2010). Opremo, ki se ne dotika pacienta ali ki se dotika nepoškodovane kože je treba čistiti z razkužilom, ob koncu dneva ali za vsakim pacientom. V to opremo štejemo neninvazivno manšeto krvnega tlaka in cevi, kable monitorja, stetoskop, senzorje temperature kože, trakove za glavo, grelci tekočin in krvnih pripravkov, zunanjost anestezijskega aparata. Ponovna uporaba pripomočkov za enkratno uporabo ni priporočljiva. Za to ni dovolj podatkov o varnosti teh pripomočkov za nadaljnjo uporabo v anesteziji. 5 PREPREČEVANJE PRENOSA OKUŽB NA MS PRI ANESTEZIJI Za medicinske sestre pri anesteziji obstaja tveganje za poklicno okužbo ob stiku s pacientom, vključno z okužbami dihal in krvno prenosljivimi okužbami. Tuberkuloza je najbolj nevarna za okužbo dihal pri zaposlenih. Medtem ko med krvno prenosljivimi okužbami največjo skrb posvečamo virusu človeške imunske pomanjkljivosti (HIV), virusu hepatitisa B (HBV) in virusu hepatitisa C (HCV). Glavna pot poklicne izpostavljenosti, ki izhajajo iz prenosa krvno prenosljivih okužb, so perkutane poškodbe z iglami in drugimi ostrimi 91
Page 2 and 3:
Zbornik XXVI - OBVLADOVANJE BOLNIŠ
Page 4 and 5:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41: Zbornik XXVI - OBVLADOVANJE BOLNIŠ
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192:
show all

Zbornik XXVI - perioperativna zdravstvena nega

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?