Zbornik XXVI - perioperativna zdravstvena nega

Zbornik XXVI – OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OPERACIJSKI SOBI
Priprava pacienta na operativni poseg je psihična (duševna) in fizična
(telesna). Psihična priprava pacienta na operativni poseg se začne ob
sprejemu pacienta na oddelek z ugotavljanjem dejavnikov, ki spremljajo
pacientovo počutje ali vplivajo na doživljanje hospitalizacije. Telesna priprava
pacienta se razlikuje glede na načrtovani poseg in jo lahko delimo v zgodnjo
ali splošno telesno pripravo in v neposredno ali usmerjeno telesno pripravo, ki
se običajno prične dan pred operativnim posegom. Danes lahko govorimo
tudi o tretji obliki priprave na operativni poseg – to je administrativna
priprava (Interna oddelčna navodila, 2001).
S pripravo pacienta na operativni poseg želimo preprečiti morebitne zaplete
po operativnem posegu, kot so npr. okužbe kirurške rane, pljučnica, sepsa
ipd.
2 PSIHIČNA PRIPRAVA PACIENTA NA
OPERATIVNI POSEG
Psihična priprava se prične takoj, ko pacient izve za vrsto bolezni, za katero je
zbolel in ko se mu pojasnimo, da je za njeno uspešno zdravljenje potreben
operativni poseg. Zdravnik pojasni pacientu postopek, posledice in zaplete
posega, kot tudi posledice pacientove zavrnitve za takšno obliko zdravljenja
(Bulat, 2007).
S posegom in anestezijo se mora pacient strinjati in to tudi pisno potrditi. Pri
opravilno nesposobnih pacientih, podpišejo privolitev na poseg in anestezijo
njegovi skrbniki (Bulat, 2007).
Operativni poseg je za pacienta vsekakor vedno obremenjujoča izkušnja, ki
povzroči tako fizične kot psihične stresne odzive. Normalen psihološki
odgovor na stres je zaskrbljenost in strah, ki se lahko kaže kot oblika panike
pri pacientu (nenehno spraševanje o operaciji tako pri pooblaščenih kot tudi
nepooblaščenih osebah ipd).
Naloga medicinske sestre v sklopu psihične priprave pacienta na operativni
poseg je, da pacienta motivira za sodelovanje, mu nudi čustveno oporo in ga
pouči o dogajanju pred, med in po operativnem posegu.
95