Zbornik XXVI - perioperativna zdravstvena nega

Zbornik XXVI – OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OPERACIJSKI SOBI
3 NAJPOGOSTEJŠE OKUŽBE, S KATERIMI SE
SREČUJEMO V OPERACIJSKIH DVORANAH
3.1 MRSA
Meticilin rezistentni Staphylococcus aureus je pomemben povzročitelj seps,
pljučnic, okužbe ran in drugo. Naseljuje kožo in sluznice zdravih in bolnih;
spekter antibiotikov za zdravljenje je zožen; hitro se prenaša med pacienti, ki
postanejo nosilci (se kolonizirajo); 11–33 % pacientov koloniziranih z MRSA,
dobi okužbo; smrtnost pri sistemskih okužbah je visoka; nosilstvo pa ne
ogroža zdravega človeka (Trampuž et al., 2001).
MRSA se pretežno širi v bolnišnicah, kjer predstavlja zdravstveno osebje
pomemben vir odpornih stafilokokov. V večini primerov se MRSA prenaša
preko rok zdravstvenega osebja na druge paciente, redkeje prek predmetov in
površin ali po zraku.
3.2 VRE
So vrsta bakterij enterokokov, ki so razvile odpornost na številne antibiotike,
predvsem vankomicin. Bolezen se prenaša s človeka na človeka s stikom,
največkrat z onesnaženimi rokami zdravstvenega osebja. Vir okužbe v
bolnišnicah so kolonizirani pacienti, kolonizirano zdravstveno osebje,
kontaminirani predmeti in kontaminirana pacientova okolica.
3.3 ESBL
Je encim, beta laktamaza razširjenega spektra, ki razgrajuje betalaktamski
obroč antibiotikov (predvsem penicilinov in cefalosporinov 3. in 4. generacije).
ESBL izločajo po Gramu negativne bakterije, najpogosteje enterobakterije, ki
jih najdemo v črevesju. Odpornost se lahko širi tudi na druge vrste bakterij.
Bakterije, ki izločajo ESBL, lahko paciente kolonizirajo ali pa povzročajo
različne okužbe. Najbolj pogosta je kolonizacija črevesja, ki lahko traja zelo
dolgo, tudi več mesecev. Kolonizirana oseba je lahko vir okužbe za druge
bolnike ali pa sama zboli. Način prenosa okužbe je z neposrednim ali
posrednim stikom (Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih
okužb, 2005).
66