Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

najsodobnejših pristopov. To se še najmočneje odraža v kiparjenju,
kjer se je preizkušala v klesanju kamna, modeliranju v glini
in drugih materialih. Realistično izhodišče oziroma oblikovanje
razvija naprej, vse do malih plastik oziroma kiparskih in prostorskih
instalacij. Razstavo, ki zaobjema ustvarjalnost iz zadnjega
obdobja, sestavljajo različne, osebno stkane zgodbe. V vsako izmed
del je vdahnila svoje občutke, doživetja, razmišljanje, čustva,
znanje, skratka svojo prepoznavnost. Osrednja vsebina tako v slikarstvu,
grafiki ali v kiparjenju je večinoma človeška figura, ki se
ji posveča na razne načine. V skulpturah je zaznati, da gradi svoje
znanje tudi na poznavanju del starih kiparskih mojstrov. Ima
občutek za modeliranje volumna, za oblikovanje in poudarjanje
telesnosti, ne glede na format oziroma velikost. Njena kiparska
snov je pretežno glina, kot tudi kamen, ki pod njenimi prsti dobi
novo podobo in sporočilo – začne drugo življenje, bodisi kot
relief, portret, torzo, figura, estetsko dovršen uporabni predmet ali
posoda. Posebnost eksponatov je ravno v tem, da lahko s premikanjem
doživljajo lastno transformacijo, torej da imajo prostorsko
zasnovane skulpture več pojavnih oblik. Zanimiva je tudi serija
malih figur oziroma aktov v beli glini, posameznih in tisti v
dvojicah. Forme so mehkobno poenostavljene in stilizirane, polne
čustev in intimnosti, ki izpovedujejo različna stanja in pripovedujejo
o osamljenosti, upanju, ljubezni, erotiki, hrepenenju, nežnosti,
bolečini, sprejemanju, odpuščanju, minljivosti, samoti, rojstvu,
predanosti, pogumu in sreči. Pod težo občutij se izpovedni
slog lahko preveša v bolj lirično, drugič morda v ekspresivnejšo
formo, ki jo svobodno izpeljuje in preoblikuje. Pravzaprav je v
delih avtorice ves čas prisotna svojska ženstvenost, neka subtilna
energija in krhkost, ki jo izraža tako v ljubezenskih parih, materinstvu,
deklici s piščaljo kot tudi pri oblikovanju keramičnih
posod ali malih predmetov (čistost,
praznina in manjkajoči deli kot
simbol).
V grafikah (jedkanica, lesorez), ki
vsebinsko dopolnjujejo razstavo, se
v sicer poetično uglašenih motivih
izraziteje odražata moč poteze in
značilna ekspresivna risba.
Pavlo Kovačec skozi ustvarjalnost
vodi talentiranost, veselje, vztrajnost
in velika ljubezen do likovne
umetnosti. Njena dela so postala
svojevrstna komunikacija s svetom,
so njene lastne izkušnje in osebna
doživetja, zgodbe iz preteklosti
in sedanjosti, ki jih uresničuje v
otipljivi in vidni snovnosti.«
Razstavljavka se veseli sodelovanja
tudi z drugimi podobno mislečimi
(pavlaorama@gmail.com).
Fotografija iz Kenije avtorice Katje Bidovec.
Zdravniki v prostem času
Fotografinja Katja Bidovec
Katja Bidovec (katjabidovec@hotmail.com) je 22-letna študentka
komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je
estetsko tankočutna in se od svojega 14. leta ukvarja s fotografijo.
Sprva je delala sicer kot fotomodel in bila, kot sama pravi,
bolj pred objektivom, sedaj pa je z največjim veseljem za objektivom.
Svoje prve samostojne razstave je imela v šenčurskem
muzeju. Kot Nikonova promotorka ima možnost spoznavati
različne modele tega izvrstnega proizvajalca fotoaparatov ter
zaslužiti za svojo fotografsko strast. Sicer pa zelo rada potuje in
je s fotoaparatom prepotovala velik del Indije ter na srečanjih s
tujo deželo beležila predvsem obraze mimoidočih, fotografirala
številne poulične motive, utrinke, ki jih kot plodni trenutek
zazna in so ji velik izziv. To dinamiko v fotografiji je doživljala
tudi na medicinsko-humanitarni odpravi po Keniji, kateri se je
pridružila poleti 2012. Na odpravo so odšli ljubljanski študentje
medicine, mladi zdravniki in dva študenta zdravstvene fakultete:
Alison Kogoj, Anja Blejc, Mateja Božič, Maruša Škrjanec,
Anže Zorman in Uroš Kotnik. Slednji so pod ime svoje odprave
zapisali citat: »Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu«.
Oni so to zagotovo bili.
Zdravnica Mateja Božič je o odpravi zapisala: »Minilo je dobro
leto, odkar smo štirje študenti Medicinske fakultete in dva študenta
Zdravstvene fakultete intenzivno pripravljali naš poletni
projekt – Humanitarno odpravo v Kenijo. Ob rednih sestankih,
pisanju neskončnega števila donatorskih prošenj, organizaciji
glasbenih dogodkov in drugih akcij, s katerimi smo zbirali
finančna sredstva, je šest mesecev minilo v hipu in že smo sedeli
na letalu, ki nas je vodilo novim izzivom naproti.
Revija ISIS - Februar 2013
103