Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
V duhu časa<br />
Sabina Markoli<br />
Čas zaznamuje naša življenja, tako in drugače. Vsi, ki to beremo,<br />
imamo začetek in imeli bomo konec; vmes je čas, ko živimo in<br />
smo na nek način odvisni drug od drugega, če to želimo ali ne. V<br />
določenem časovnem obdobju živimo skupaj na svetu, v Evropi<br />
in državi.<br />
Manjšina ljudi v tem času sprejema odločitve, ki se dotikajo vseh<br />
nas, tako v zasebnem kot poklicnem življenju. V svojih preteklih<br />
uvodnikih sem pisala o stanju v zobozdravstvu, prav tako sem<br />
omenjala tematiko, ki ni neposredno povezana z zdravstvom.<br />
Pred nekaj meseci sem zapisala nekaj kratkih razmišljanj o<br />
splošnem stanju v našem okolju in tudi rešitvah, za katere menim,<br />
da bi nam lahko prinesle več zadovoljstva v našem zemeljskem<br />
časovnem obdobju. Praktično vse lahko prenesemo tudi na zdravstveni<br />
sistem:<br />
1. a) Vsak kredit in vsaka privatizacija imata ime (naj se objavijo<br />
imena tistih, ki so naredili 6 milijard slabih kreditov, na koncu<br />
bi prišli do imen politikov).Vsaj delno sta sledljiva tok in pot<br />
denarja in ta denar naj se vrne nazaj v Slovenijo. Potrebno je<br />
zagotoviti delovanje pravne države v realnosti.<br />
b) V zdravstvu to pomeni, da so s pomočjo javnih zdravstvenih<br />
sredstev največji dobičkarji postali gradbeniki, farmacevtska<br />
industrija, dobavitelji aparatur in materialov, programske<br />
hiše, zavarovalničarji… Ne verjamem, da so med velikimi<br />
dobičkarji tudi zdravniki. Če, so pa zelo redki. O tem sem že<br />
pisala v uvodniku revije Isis leta 2004 in nekaj podobnega se<br />
v zadnjem letu omenja tudi v nekaterih naših medijih.<br />
2. a) Potrebna je krajša delovno obveznost, s čimer bi omogočili<br />
več zaposlitev – osnova za zakonodajo o delu. Samo s krajšo<br />
delovno obveznostjo lahko rešimo brezposelnost. Razvoj znanosti<br />
in tehnologije je prinesel, da praktično za vse industrijske<br />
dejavnosti potrebujemo manj ljudi.<br />
b) V zdravstvu je še vedno pomemben osebni odnos. Kljub<br />
razvoju aparatur, telemedicine ipd. so človeški odnos, pogovor<br />
in nasmeh nekaj, česar po mojem mnenju ne gre opustiti. V<br />
zobozdravstvu je zdravljenje na daljavo praktično nemogoče.<br />
Potrebna pa je ustrezna kadrovska regulacija in v Sloveniji<br />
je zobozdravnikov že dovolj, podobna situacija se bo kmalu<br />
pokazala tudi pri zdravnikih.<br />
3. a) Starost upokojevanja je odvisna od več dejavnikov, pri<br />
čemer je pomembna predvsem hitra zaposljivost mladih<br />
in primerna pokojnina – osnova za zakon o pokojninah.<br />
Potrebno je upoštevati, da vsakdo obvezno prispeva in varčuje<br />
za svojo pokojnino. Če so pokojninske blagajne naših staršev<br />
ukradli, pa to ne bi smel biti naš problem.<br />
b) V zdravstvu so potrebne individualne pogodbe o zaposlovanju,<br />
pri čemer je potrebno ustrezno pogajalsko izhodišče, ki<br />
ne bo pripeljalo do tega, da bo preveč moči v rokah posameznih<br />
direktorjev zavodov.<br />
Uvodnik<br />
4. a) Delitve na javni in gospodarski sektor ne bi smelo biti, saj<br />
tega v realnosti ni. To je »pogruntavščina« politike in ekonomije,<br />
da deli ljudi in lažje vlada.<br />
b) V zdravstvu se absolutno prepletata javni in gospodarski<br />
sektor. Četrtina svetovnega gospodarstva »živi« od zdravstva.<br />
Primer: Kemofarmacija je tudi v letih recesije ustvarjala skoraj<br />
10-milijonske dobičke v poslovanju z UKC-ji in drugimi<br />
zavodi. Večina tega poslovanja je bila torej iz javnih sredstev,<br />
ki so prešla v Kemofarmacijo. Ta je celo v 92-odstotni<br />
nemški lasti. O tem se ni nikoli veliko govorilo in pisalo. Več<br />
zanimanja javnosti je vedno, ko se ugotovi nekaj podobnega,<br />
vendar v veliko manjšem obsegu pri izvajanju zasebne zdravstvene<br />
dejavnosti.<br />
5. a) V javnem sektorju ne bi smelo biti nobenih odpuščanj<br />
– boljša organizacija in po potrebi v storitvenem sektorju,<br />
kamor po mojem mnenju sodijo tudi zdravstvo, vzgoja in<br />
izobraževanje, kultura, šport..., celo dodatno zaposlovanje.<br />
b) Pri izvajanju zdravstvene storitve, tudi javne, imamo ob<br />
stroških dela tudi materialne stroške (prostor, aparature,<br />
zdravstveni in nezdravstveni material…), ki »ustvarjajo« BDP.<br />
Luksemburško sodišče je že večkrat presodilo, da je zdravstvena<br />
storitev (razen NMP in dejavnosti IVZ) tržna storitev,<br />
Revija ISIS - Februar 2013<br />
3