22.01.2015 Views

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

V duhu časa<br />

Sabina Markoli<br />

Čas zaznamuje naša življenja, tako in drugače. Vsi, ki to beremo,<br />

imamo začetek in imeli bomo konec; vmes je čas, ko živimo in<br />

smo na nek način odvisni drug od drugega, če to želimo ali ne. V<br />

določenem časovnem obdobju živimo skupaj na svetu, v Evropi<br />

in državi.<br />

Manjšina ljudi v tem času sprejema odločitve, ki se dotikajo vseh<br />

nas, tako v zasebnem kot poklicnem življenju. V svojih preteklih<br />

uvodnikih sem pisala o stanju v zobozdravstvu, prav tako sem<br />

omenjala tematiko, ki ni neposredno povezana z zdravstvom.<br />

Pred nekaj meseci sem zapisala nekaj kratkih razmišljanj o<br />

splošnem stanju v našem okolju in tudi rešitvah, za katere menim,<br />

da bi nam lahko prinesle več zadovoljstva v našem zemeljskem<br />

časovnem obdobju. Praktično vse lahko prenesemo tudi na zdravstveni<br />

sistem:<br />

1. a) Vsak kredit in vsaka privatizacija imata ime (naj se objavijo<br />

imena tistih, ki so naredili 6 milijard slabih kreditov, na koncu<br />

bi prišli do imen politikov).Vsaj delno sta sledljiva tok in pot<br />

denarja in ta denar naj se vrne nazaj v Slovenijo. Potrebno je<br />

zagotoviti delovanje pravne države v realnosti.<br />

b) V zdravstvu to pomeni, da so s pomočjo javnih zdravstvenih<br />

sredstev največji dobičkarji postali gradbeniki, farmacevtska<br />

industrija, dobavitelji aparatur in materialov, programske<br />

hiše, zavarovalničarji… Ne verjamem, da so med velikimi<br />

dobičkarji tudi zdravniki. Če, so pa zelo redki. O tem sem že<br />

pisala v uvodniku revije Isis leta 2004 in nekaj podobnega se<br />

v zadnjem letu omenja tudi v nekaterih naših medijih.<br />

2. a) Potrebna je krajša delovno obveznost, s čimer bi omogočili<br />

več zaposlitev – osnova za zakonodajo o delu. Samo s krajšo<br />

delovno obveznostjo lahko rešimo brezposelnost. Razvoj znanosti<br />

in tehnologije je prinesel, da praktično za vse industrijske<br />

dejavnosti potrebujemo manj ljudi.<br />

b) V zdravstvu je še vedno pomemben osebni odnos. Kljub<br />

razvoju aparatur, telemedicine ipd. so človeški odnos, pogovor<br />

in nasmeh nekaj, česar po mojem mnenju ne gre opustiti. V<br />

zobozdravstvu je zdravljenje na daljavo praktično nemogoče.<br />

Potrebna pa je ustrezna kadrovska regulacija in v Sloveniji<br />

je zobozdravnikov že dovolj, podobna situacija se bo kmalu<br />

pokazala tudi pri zdravnikih.<br />

3. a) Starost upokojevanja je odvisna od več dejavnikov, pri<br />

čemer je pomembna predvsem hitra zaposljivost mladih<br />

in primerna pokojnina – osnova za zakon o pokojninah.<br />

Potrebno je upoštevati, da vsakdo obvezno prispeva in varčuje<br />

za svojo pokojnino. Če so pokojninske blagajne naših staršev<br />

ukradli, pa to ne bi smel biti naš problem.<br />

b) V zdravstvu so potrebne individualne pogodbe o zaposlovanju,<br />

pri čemer je potrebno ustrezno pogajalsko izhodišče, ki<br />

ne bo pripeljalo do tega, da bo preveč moči v rokah posameznih<br />

direktorjev zavodov.<br />

Uvodnik<br />

4. a) Delitve na javni in gospodarski sektor ne bi smelo biti, saj<br />

tega v realnosti ni. To je »pogruntavščina« politike in ekonomije,<br />

da deli ljudi in lažje vlada.<br />

b) V zdravstvu se absolutno prepletata javni in gospodarski<br />

sektor. Četrtina svetovnega gospodarstva »živi« od zdravstva.<br />

Primer: Kemofarmacija je tudi v letih recesije ustvarjala skoraj<br />

10-milijonske dobičke v poslovanju z UKC-ji in drugimi<br />

zavodi. Večina tega poslovanja je bila torej iz javnih sredstev,<br />

ki so prešla v Kemofarmacijo. Ta je celo v 92-odstotni<br />

nemški lasti. O tem se ni nikoli veliko govorilo in pisalo. Več<br />

zanimanja javnosti je vedno, ko se ugotovi nekaj podobnega,<br />

vendar v veliko manjšem obsegu pri izvajanju zasebne zdravstvene<br />

dejavnosti.<br />

5. a) V javnem sektorju ne bi smelo biti nobenih odpuščanj<br />

– boljša organizacija in po potrebi v storitvenem sektorju,<br />

kamor po mojem mnenju sodijo tudi zdravstvo, vzgoja in<br />

izobraževanje, kultura, šport..., celo dodatno zaposlovanje.<br />

b) Pri izvajanju zdravstvene storitve, tudi javne, imamo ob<br />

stroških dela tudi materialne stroške (prostor, aparature,<br />

zdravstveni in nezdravstveni material…), ki »ustvarjajo« BDP.<br />

Luksemburško sodišče je že večkrat presodilo, da je zdravstvena<br />

storitev (razen NMP in dejavnosti IVZ) tržna storitev,<br />

Revija ISIS - Februar 2013<br />

3

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!