Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdr avstvo
Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za
izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine.
Specialistov kliničnih mikrobiologov je v Sloveniji malo. Specializacija
je zahtevna in med mladimi diplomanti medicinskih
fakultet je malo zanimanja za to specializacijo. Trenutno je število
teh specialistov še vedno optimalno, saj so specialisti klinični
mikrobiologi porazdeljeni po mikrobioloških laboratorijih
posameznih regij, kar pomeni, da posamezen specialist svetuje
osebju večjega števila zdravstvenih ustanov in tudi regijskim epidemiologom.
Trenutno sta v regionalnih zavodih za zdravstveno
varstvo medicinska in sanitarna mikrobiologija povečini povezani,
kar je izredne vrednosti pri obravnavi izbruhov, po drugi strani
pa tudi zelo racionalno, saj si klinični in sanitarni mikrobiološki
laboratoriji v okviru regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo
delijo tako storitve gojišč kot tudi sterilizacijo s pomivalnico, v
nekaterih laboratorijih tudi osebje. Problem pomanjkanja kliničnih
mikrobiologov, katerih izobraževanje je zaradi dolgotrajnosti
drago (končana medicinska fakulteta, zaključena petletna specializacija
iz klinične mikrobiologije), zasledimo tudi v literaturi
(3). V prihodnosti bo aktivnost kliničnih mikrobiologov manj
usmerjena v izvedbo rutinskega testiranja, ta del bodo nadomestili
usposobljeni sodelavci drugih specialnosti. Njihova aktivnost
bo usmerjena predvsem v vrednotenje in razlago rezultatov testov,
vključujoč občutljivost, specifičnost in napovedne vrednosti,
komunikacijo s kliniki, svetovanje glede antibiotične terapije,
sodelovanje v komisijah za preprečevanje izbruhov bolnišničnih
okužb in izbruhov v skupnosti, vodenje, nadzor in koordinacijo
dela v mikrobiološkem laboratoriju, sodelovanje v nacionalnih
in mednarodnih združenjih ter sporočanje rezultatov testiranj
v nacionalne in mednarodne mreže (3). Večino opisanih nalog
klinični mikrobiologi regijskih zavodov v Sloveniji že opravljajo,
saj so člani komisij za preprečevanje bolnišničnih okužb, nekateri
pa del svojega časa že delajo v bolnišnicah.
Tudi specialistov javnega zdravja, ki delajo na področju obvladovanja
nalezljivih bolezni po regijah, je malo, v večini manjših regij
sta samo po dva. Epidemiologija na regionalnem zavodu je srce
zavoda, saj je vstopno mesto za reševanje vseh problemov, ki se
pojavijo glede nalezljivih bolezni, groženj, cepljenj in antirabičnih
obravnav v regiji. V kolikor bomo področja v prihodnosti delili,
razdvajali, bo od obeh področij ostalo bore malo. Predlagana
delitev na dva ločena inštituta: Inštitut za javno zdravje in Nacionalni
laboratorij za zdravje, okolje in hrano, s tega stališča
ni dobra. Po tej varianti bo Epidemiologija nalezljivih bolezni
dokončno ločena od Laboratorija za medicinsko mikrobiologijo.
Kot strokovnjakinja v tem dolgoročno vidim veliko škodo
za prebivalce Slovenije. Zato prosim Ministrstvo za zdravje in
odgovorna strokovna telesa, da še enkrat razmislijo in preigrajo
določene vloge v kriznem času, času groženj, v katerih se
lahko znajdemo že jutri, ter o posledicah nove organiziranosti.
Osebno vidim rešitev, obratno od razdvajanja, v povezovanju
in še boljšem sodelovanju. Seveda pa je utopično, da bo do tega
prišlo kar samo od sebe, posebej v primeru, če pravni red tega
ne dopušča oz. ne predvideva.
Literatura:
1. Denamur E. The 2011 Shiga toxin-proucing Escherichia coli O104:H4
German outbreak: a lesson in genomic plasticity. CMI 2011; 17:
1124–5.
2. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje
preiskav na področju laboratorijske medicine. Uradni list Republike
Slovenije, št. 64/11. 6. 2004: 8129–32.
3. Raoult D, Fournier PE, Drancourt M. What does the future hold for
clinical microbiology Nature 2004; 2: 151–9.
E-naslov: irena.grmek-kosnik@zzv-kr.si
Zdravstveni dom Logatec je
svečano praznoval svojih 40 let
Dušan Nolimal
Počastitev te pomembne obletnice je predstavljala Svečana
akademija, ki sta jo 23. novembra 2012 organizirala Zdravstveni
dom Logatec in občina Logatec. Udeleženci tega slovesnega
dogodka smo si najprej ogledali obnovljeni zdravstveni dom, kjer
sta nekaj pozdravnih misli izrekla minister za zdravje Tomaž
Gantar in župan Berto Menard. Sledila je pogostitev udeležencev
v novi čakalnici šolskega dispanzerja, izmenjava strokovnih
mnenj ter klepet ob topli juhici, sadju in kavi. Nato smo se
udeleženci preselili v Narodni dom, kjer je sledil strokovni del
programa z uglednimi slovenskimi strokovnjaki s področja medicine.
Program sta koordinirali in vodili kolegici Irena Vatovec
Progar, direktorica ZD Postojna, v prvem delu, v drugem delu
pa Jasna Čuk Rupnik, ki je bila do pred kratkim direktorica ZD
Logatec. Strokovna predavanja so sledila pozdravnemu nagovoru
podžupanje Vladislave Furlan in v.d. direktorice ZD Logatec
Tanje Miklavc Maček.
Najprej je Zvonka Zupanič Slavec, profesorica z Inštituta za
zgodovino medicine MF v Ljubljani, predstavila »Štamparjev
koncept javnega zdravstva in nastanek zdravstvenih domov na
Slovenskem med 1918 in 1941«. Med drugim je orisala začetke
zdravstvenih domov v naših krajih. To je podrobneje opisano
tudi v njeni knjigi »Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem
med prvo in drugo svetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo
Pirc«. Že leta 1921 je na osnovi zakona s samo tremi členi (op.:
ki ga je vzpodbudil dr. Andrija Štampar) ministrstvo za zdravje v
Beogradu odredilo ustanavljanje zdravstvenih domov. Po odprtju
prve tovrstne ustanove na slovenskih tleh 24. 10. 1926 v Lukovici
so v naslednjem desetletju ustanovili še domove v Medvodah,
20 Revija ISIS - Februar 2013