Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Zakaj je koristno, da epidemiologija<br />
nalezljivih bolezni in medicinski<br />
mikrobiološki laboratoriji<br />
ostanejo skupaj in povezani<br />
Irena Grmek Košnik<br />
Medicinski mikrobiološki laboratoriji imajo poleg kliničnega<br />
pomena tudi javnozdravstveni pomen. Znotraj zavodov za<br />
zdravstveno varstvo imajo svojo zgodovino in tradicijo. Laboratorije<br />
je ustanovila država tako za potrebe klinične diagnostike kot<br />
tudi za potrebe epidemiologije, kar se je kasneje pokazalo in se še<br />
vedno kaže kot zelo koristno.<br />
Moje strokovno delo je tako, da sem imela priložnost razviti<br />
kompetence za obe področji, za klinično mikrobiologijo in za<br />
epidemiologijo. Zato sem tekom svojega rutinskega dela in<br />
izkušenj prišla do spoznanj, da je povezava med epidemiologijo<br />
nalezljivih bolezni in klinično mikrobiologijo nujna in zelo<br />
pomembna, tako za obvladovanja izbruhov, groženj in pripravljenosti<br />
nanje, epidemiološkega spremljanje nalezljivih bolezni<br />
in spremljanja odpornosti bakterij proti antibiotikom kot tudi<br />
za delo na področju obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom.<br />
Trenutni model, ko v regijskih zavodih za zdravstveno<br />
varstvo izbruhe nalezljivih bolezni obvladujemo skupaj epidemiologi,<br />
klinični mikrobiologi, po možnosti tudi higieniki, je nekaj<br />
najboljšega, kar si država oz. njeni prebivalci lahko želijo.<br />
1. Področje obvladovanja izbruhov,<br />
groženj in pripravljenosti nanje<br />
Najbolj poučen primer je izbruh v Nemčiji iz leta 2011 s toksigeno<br />
E. coli O104:H4, ki je povzročila krvave driske in hemolitičnouremični<br />
sindrom. Glavna lekcija tega izbruha nam mora biti spoznanje<br />
o sposobnosti mikrobov oz. da nove kombinacije genov v že<br />
znanih vrstah mikrobov lahko porajajo nove oblike bolezni (1), ter<br />
spoznanje, da moramo biti usposobljeni, da ob takih izbruhih hitro<br />
in pravilno ukrepamo. Tudi v Sloveniji smo se ob tem izbruhu epidemiologi<br />
in medicinski mikrobiologi zelo hitro odzvali na grožnjo<br />
in spremljali tako epidemiološko stanje v državi kot tudi stanje<br />
slovenskih bolnikov. Izkazalo se je, da bi takšne okužbe v Sloveniji<br />
hitro zaznali, bili sposobni pravilno ukrepati in sporočiti rezultate<br />
preko IVZ RS naprej v evropske mreže.<br />
2. Epidemiološko spremljanje nalezljivih<br />
bolezni in spremljanje odpornosti<br />
bakterij proti antibiotikom<br />
Povezava med epidemiologijo in klinično mikrobiologijo je<br />
nujna na področju kontinuiranega in stalnega spremljanja nalezljivih<br />
bolezni. Nalezljive bolezni so speča pošast, na kar radi<br />
Zdr avstvo<br />
pozabljamo. Mikroorganizmi imajo izredno sposobnost prilagajanja,<br />
zato jih moramo spremljati. V kolikor tega ne izvajamo,<br />
izgubimo orientacijo, kaj lahko pričakujemo. Spremljanje bakterijske<br />
odpornosti proti antibiotikom je samo del tega spremljanja,<br />
ki je tudi s strani SZO prepoznano kot zelo pomemben javnozdravstveni<br />
problem oz. realna grožnja zdravju populacije. Trenutna<br />
organizacija oz. mreža laboratorijev zadošča za spremljanje<br />
podatkov. V letu 2010 je bila pri RSK za klinično mikrobiologijo<br />
ustanovljena Slovenska komisija za ugotavljanje občutljivosti za<br />
protimikrobna zdravila (SKUOPZ). Komisijo sestavljajo strokovnjaki<br />
klinični mikrobiologi iz regionalnih zavodov za zdravstveno<br />
varstvo in Mikrobiološkega inštituta v Ljubljani. Ustanovljena<br />
komisija sporoča in na spletu objavlja podatke o občutljivosti<br />
izoliranih bakterij sodelujočih laboratorijev. Vendar pa se samo<br />
s spremljanjem zadeva ne sme končati. Sodelovanje kliničnih<br />
mikrobiologov z epidemiologi je nujno glede sporočanja naših<br />
rezultatov v evropske mreže, ozaveščanja prebivalstva oz. laične<br />
javnosti, kot tudi sodelovanja glede ukrepanja z drugimi sektorji<br />
(živinoreja, veterina).<br />
3. Dela na področju obvladovanja<br />
okužb, povezanih z zdravstvom<br />
Kot tretje področje nujnega sodelovanja epidemiologije in<br />
klinične mikrobiologije je področje okužb, povezanih z zdravstvom.<br />
V kolikor želimo narediti več in boljše oz. ne ostajati le na<br />
okopih zahtevanih kazalnikov, potrebujemo sodelovanje kliničnih<br />
mikrobiologov in epidemiologov s strokovnjaki in sodelavci<br />
zdravstvenih ustanov. Epidemiolog in klinični mikrobiolog sta s<br />
strani Ministrstva za zdravje umeščena kot člana komisij za obvladovanje<br />
bolnišničnih okužb. V primeru izbruhov je strokovno<br />
znanje in sodelovanje obeh področij nepogrešljivo za posamezno<br />
zdravstveno ustanovo.<br />
Naši predhodniki so verjetno predvsem zaradi racionalizacije<br />
sledili modelu, da se za posamezno regijo ustanovi po en laboratorij,<br />
ki z mikrobiološkimi storitvami pokriva tako osnovno<br />
kot sekundarno raven, se pravi tako vse zdravstvene domove<br />
kot vse bolnišnice v regiji. Tudi danes je jasno, da mora biti<br />
medicinska mikrobiologija sestavni del zdravstvenega tima, ki<br />
pokriva zdravstvene potrebe prebivalstva določenega področja.<br />
Mikrobiološki laboratorij potrebuje kritični nivo strokovnjakov,<br />
opreme, kot tudi storitev, da je delo kakovostno in v skladu s<br />
Revija ISIS - Februar 2013<br />
19
Change language