Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Naslovnica angleškega prevoda Hufelandove
Makrobiotike (vir: google pictures).
izsledke Hahnemannove homeopatije in podpiral Mesmerovo
teorijo »animalnega magnetizma«, ki jo je prvi ovrednotil kot
vrsto psihoterapije. V nemških deželah je pomagal pri uvajanju
cepljenja proti črnim kozam in se zanimal za najrazličnejša
socialnomedicinska vprašanja. Pospeševal je dietetiko in
hidroterapijo. Imel je velike zasluge za zdravstveno vzgojo, še
posebej za strokovno izobraževanje takratnih zdravnikov.
Hufelandova Makrobiotika je bila prevedena v vse pomembnejše
svetovne jezike. Leta 1807 je izšla tudi prva izdaja
v srbskem jeziku (prevod Georgija iz Bečkereka, tiskana v
Budimu), druga dopolnjena srbska izdaja pa je izšla leta 1826
na Dunaju; priredil jo je Jovan Stejić.
Dr. Matija Prelog (1813–1872)
Doma je bil s Kapele v Prlekiji, medicino je študiral na Dunaju,
kjer je leta 1841 promoviral z disertacijo De Hysteriasi. Prvo
zdravniško prakso je opravljal na Dunaju, leta 1842 se je nastanil
v Ljutomeru, od koder je iz političnih razlogov odšel najprej
v Varaždin, nato pa se je leta 1849 preselil v Maribor. Prelog je
bil kajkavec in se je po prihodu v Maribor v družbi narodnjakov
izobraževal v slovenščini ter postal Slovenec. Kot politik je bil
in ostal do konca privrženec konservativnih nazorov. Sodeloval
je pri vseh mariborskih gibanjih svoje dobe: bil jo soustanovitelj
Slovenske čitalnice (1861) in do smrti njen odbornik,
v letih 1867–9 ter 1870–2 pa njen predsednik. Sodeloval je
pri ustanovitvi
Matice
slovenske,
pri redakciji
mariborskega
programa, bil
do smrti blagajnik
odbora
za Slomškov
spomenik in
med prvimi, ki
so poizkušali
leta 1868–9
ustanoviti
mariborsko posojilnico.
Leta
1871 je bil med
ustanovitelji
mariborskega
Katoliškega
tiskarskega
društva. Politično
najvažnejše Prelogovo delo pa je leta 1867 ustanovitev
Slovenskega Gospodarja, s katerim je uresničil želje podravskih
narodnjakov in začel s prebujanjem spodnje Štajerske.
S pestrim gospodarskim, socialnim, narodnim in političnim
gradivom, ki je ustrezalo takrat sodobnim potrebam preprostega
ljudstva, je ustvaril veliko narodno pratiko štajerskih Slovencev,
ki jih je politično ustalila v konservativni usmerjenosti. Ideje
svojega političnega kroga je Prelog uveljavljal pri vsem svojem
angažiranem udejstvovanju, tako v vlogi urednika, čitalničarja,
kot tudi v vlogi avtorja, in to vseskozi kot vzgojitelj; kot tak je
značilen v uredništvu Slovenskega Gospodarja, zlasti s članki
Pod lipo, kot pisatelj pa zlasti s prevodom Hufelandove
Makrobiotike.
Prevajanje Hufelandove Makrobiotike
Naslovnica Hufelandove knjige Umetnost človeškega
življenja in njegovega podaljšanja, prva izdaja 1796
(vir: google pictures).
Obletnica
Kaj je Preloga spodbudilo k prevajanju tega dela Hufelandova
Makrobiotika je bila za takratne razmere prava medicinska
enciklopedija, še vedno aktualna, četudi je od izdaje izvirnika
minilo takrat že 67 let. Kot zdravnik se je Prelog čutil poklicanega,
da to delo, ki ga je prepričalo v svoje poslanstvo, približa
slovenskemu človeku. Hufelandova Makrobiotika namreč
prinaša spoznanja o izboljšanju kakovosti življenja in podaljšanju
njegovega trajanja. Je sinteza temeljev biologije, higiene,
vključno z mentalno higieno, prve pomoči in zdravstvene vzgoje
s spolno vzgojo. Hufeland je želel, da bi s tem delom bralci
dolgo in zdravo živeli ter postali boljši in nravnejši. Pred očmi
torej ni imel le medicinskih nasvetov in skrbi za zdravo telo,
temveč tudi človeka kot duhovno, kulturno in moralno bitje.
Revija ISIS - Februar 2013
47