Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem času
njihovega uspešnega delovanja. Zbranim je voščil vesele božične
in novoletne praznike.
Nove koncerte bo imel orkester spomladi. Igrali bodo glasbo
italijanskih skladateljev za mandolino.
Upam, da smo vsi poslušalci skozi zvoke prelepe glasbe doživeli
čudovit predbožični čas, čas, v katerem občutimo veselje, toplino
in prijaznost.
O Orkestru Mandolina Ljubljana
Orkester Mandolina Ljubljana je eden redkih orkestrov, ki je na
svoji glasbeni poti izbral mandolino. To nežno strunsko glasbilo
se vključuje v najrazličnejše zvrsti glasbe (klasična, izvirna mandolinska
glasba, pop-rock in filmska glasba). Orkester Mandolina
Ljubljana obstaja že 37 let in se lahko pohvali s številnimi
priznanji domačih in tujih glasbenih kritikov ter z navdušenjem
publike.
Začetki orkestra segajo v leto 1974. Na pobudo gospoda Slavka
Kokalja je bila ustanovljena manjša mandolinska skupina, ki se
je z leti številčno okrepila in preoblikovala v mandolinski orkester.
Sestavljajo ga prve mandoline, druge mandoline, mandole,
mandolončelo, kitare, kontrabasi, bobni in tolkala.
Do pred nekaj let se v glasbenih šolah ni dalo učiti mandoline
kot samostojnega instrumenta, zato so se številni člani orkestra
izpopolnjevali v tujini na mandolinskih seminarjih. Orkester
je v svojem dolgoletnem delovanju prejel veliko nagrad. Med
največje dosežke šteje številna zlata priznanja in nagrade s
Srečanj tamburašev in mandolinistov Slovenije, zmage na treh
mednarodnih tekmovanjih (v Frankfurtu, dvakrat v Imotskem
na Hrvaškem), in udeležbo na pomembnih mednarodnih
mandolinskih festivalih (v Logrognu – Španija, v Remiremontu
– Francija, v Bolgariji in drugod).
Orkester je izdal tri zgoščenke ob 25., 30. in 35. jubileju.
Za RTV Slovenija so posneli tri videospote. Kot solisti so z
Foto: Miran Juršič
orkestrom sodelovali številni glasbeniki iz sveta klasične in
zabavne glasbe. Orkester sodeluje tudi s Slovensko filharmonijo
ter Opero in baletom Ljubljana. V prispevkih nacionalnega
radia in televizije je orkester dobil veliko pohval. O prepoznavnosti
in priznanju orkestra pričajo tudi številna njegova
gostovanja v tujini in na Slovenskem.
O dirigentu Andreju Zupanu
Orkester vodi akademski glasbenik, priznan glasbeni pedagog
in dirigent, docent klarineta Andrej Zupan. Deluje kot profesor
klarineta na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in
je docent za klarinet na Akademiji za glasbo. Poleg klarineta
predava komorno igro, specialno didaktiko pihal, pedagoško
prakso in literaturo pihal, trobil in tolkal. Andrej Zupan se je
rodil leta 1972 v Ljubljani. Klarineta se je učil v razredu prof.
Slavka Goričarja. Šolanje je nadaljeval v srednji glasbeni šoli
v razredu svojega očeta, profesorja Alojza Zupana. Pri njem je
diplomiral leta 1994 ter na Univerzi Ljubljana leta 1995 končal
podiplomski študij. V tujini se je izobraževal pri profesorju
Vincenzu Mariozziju v Rimu ter pri profesorju Aloisu Brandhoferju
v Salzburgu. Sodeloval je s simfoniki na RTV Slovenija.
Leta 1993 je postal solo klarinetist orkestra SNG Opere in baleta.
Posnel je številne zgoščenke, je soustanovitelj Slovenskega
kvarteta klarinetov, s katerim je gostoval v številnih državah
(med drugim v Italiji, Franciji, Belgiji, na Hrvaškem). Nastopal
je s svojo soprogo, znano sopranistko Natašo Zupan. Je soavtor
monografije o klarinetu. Leta 2009 je postal vodja mednarodnega
glasbenega festivala.
O mandolini
Mandolina je glasbilo, ki spada med brenkala. Ime je dobila
po svoji mandljasti obliki (ital. il mandolin; ital. mandula –
mandelj). Razvila se je v začetku 18. stoletja v Neaplju in tako
dobila ime napolitanska mandolina. Po svoji prednici lutnji je
ohranila izbočen trup, zlepljen iz posameznih reber. Število
strun mandoline je omejeno na
štiri pare. Ima enako uglasitev kot
godala in zaradi tega je postala
zelo priljubljena, saj so igranje na
mandolino obvladali tako violinisti
kot skladatelji. V svoje skladbe so
jo vključili W. A. Mozart, Georg
Friedrich Händel, Gustav Mahler,
Anton Vivaldi. Postala je priljubljen
ljudski inštrument, najbolj
v Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem,
Irskem in ZDA.
Za potrebe mandolinskih orkestrov
so se poleg mandoline
razvila še druga glasbila iz družine
mandolin, kot so mandola, mandolončelo
in mandobas. Po registrih
je enaka violini in tudi umetnost
108 Revija ISIS - Februar 2013