Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

K naslovnicam Izide
Svetniki v medicini
Zvonka Zupanič Slavec
Srednjeveški človek se srečuje s temnimi silami naravnih pojavov
in si jih ne zna razložiti. Prizadenejo ga poplave in suše,
viharji in požari, celo izbruhi vulkanov in predvsem nalezljive
bolezni. Sprašuje se, kako nastajajo ti naravni pojavi, kdo stoji
za njimi, kateri skriti elementi so soudeleženi. Ker ne dobi
racionalnega odgovora, si razlaga stvari s čudeži. Srednjeveška
legenda je pravzaprav odraz človekove sprave s silami narave,
vera pa ima v življenju srednjeveškega človeka osrednje mesto
in je zato tudi temelj te sprave.
Krščanstvo je na svojstven način, drugače kot poganstvo, gledalo
na zemljo in nebo, na vodo, drevesa in cvetlice, kot posvečene
svetnikom in ti jih varujejo. Tako je bilo recimo v Franciji ozvezdje
Rimska cesta znano kot pot sv. Jakoba. Tudi številna imena
rastlin so izhajala iz legend, npr. šentjanževko so v nemščini
poimenovali Johanniskraut, v njenih povešenih cvetnih listih so
namreč videli prispodobo odsekane glave sv. Janeza Krstnika, ki
jo je zahtevala Herodova hčerka Salome.
iz zgodovine medicine
Bolniki so na primer na svetnike prelagali trpljenje, strah in nebogljenosti.
Svetniki so jim bili opora v premagovanju bolezni in
spodbuda pri ozdravitvi. V verovanje v svetnike je vpletena kopica
ljudskih elementov, ki so posledica ljudskega mišljenja in običajev.
Ljudska vera v čudeže je prvotno neposredno povezovala svetnike
z medicino, Cerkev pa je te svetnike blagoslavljala. Poveličevani
so bili tudi v cerkveni umetnosti.
Kako so nastali življenjepisi raznih svetnikov in kakšne povezave
so imeli s človekovim zdravjem in boleznijo
Prve zapise o življenju svetnikov najdemo v cerkvenih koledarjih.
Od časa prvih kristjanov do konca srednjega veka jih je imela
vsaka večja cerkvena skupina. V koledarju Depositio martyrum
(Seznam mučenikov) nekega rimskega letopisca iz leta 354 je
ohranjeno verjetno najstarejše pričevanje mučenikov. Koledarski
zapisi so bili praviloma skopi, zato se je iz njih kmalu razvila
posebna literarna vrsta, svetniške ali hagiografske legende. Te
so se po svoji vsebini prilagodile obstoječi krajevni priljubljenosti
Valentin Metzinger: Evangelist Luka, 1742; olje/les, 80 x
47 cm; Sv. Primož nad Kamnikom, podružnična in romarska
cerkev sv. Primoža in Felicijana. © Narodna galerija, Ljubljana
(foto: Bojan Salaj). Luka je bil zdravnik in zavetnik
zdravnkov, a tudi slikarjev, kiparjev in knjigovezov. Njegov
atribut je vol. Goduje 18. oktobra.
Valentin Metzinger: Marija pomočnica umirajočih, 1734;
olje/platno, 314 x 159 cm; Ljubljana, župnijska cerkev sv.
Petra. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj).
Marija velja za priprošnjico vseh bolnikov. Marija pomočnica
umirajočih in Marija zdravja so bile tudi istoimenske
bratovščine, ki so zagotavljale milost srečne in z zakramenti
predvidene zadnje ure.
Revija ISIS - Februar 2013
27