Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Obletnica
Knjiga je doživela več izdaj
Prelog je pripravil prevod osme izdaje Hufelandove
Makrobiotike, ki je izšla leta 1860 v Berlinu. Tehnična
oprema Prelogovega prevoda je mnogo preprostejša
od izvirnika: nima imenskega in stvarnega kazala,
poleg tega je prevod krajši. V Prelogovem besedilu je
veliko tiskarskih napak, ki so moteče za bralca. Prelog
navaja, da je Makrobiotiko napisal večinoma po Hufelandu,
dejansko pa slovenska različica predstavlja
precej skrajšan prevod izvirnega dela. Prelogov »prevod«
je E. Janič v Mariboru natisnil leta 1863, čeprav
ima knjiga zabeleženo letnico 1864. Prvo časopisno
predstavitev je tudi imela v Mariboru v decembru
1863. Uradni knjižni naslov se glasi »Makrobiotika
ali nauki, po katerih se more človeško življenje
zdravo ohraniti in podolgšati.« Na naslovni strani
je zapisano pomembno knjižno sporočilo: »Kdor
zmerno živi, dolgo živi«. Temu sledi še eno: »Zdravo
in dolgo življenje, modra glava in veselo srce so
najvekši dari Božji!«
Pred uvodom, ki je v primerjavi z izvirno verzijo
precej skrajšan in mestoma, še posebej v drugem delu,
avtoriziran, stoji posvetilo: »Slavnemu in veleučenemu
gospodu Francu Miklošiču itd.« Prelogov
uvod je kljub spremembam usklajen z načeli, ki jih
je zagovarjal Hufeland. V njem Prelog poudarja tudi
naslednje: »Dolgo in zdravo življenje si vsaki človek
želi, torej tudi Slovenci, jih pa množina, ali ne toliko, da
bi učene spise prav umeli, nemški ne ve, v katerem jeziku
je ta umetnost do zdaj z večino spisana. Da se tedaj tudi
drugim našim rojakom pot pokaže, po katerem mora
človek iti, ako če do velike in zdrave starosti priti, spisal
sem v predragem našem slovenskem jeziku, na koliko je
najme slaba moja moč dopuščala to lepo znanost, makrobiotiko
imenovano«, večidel po C. Hufelandu.
Kako je nastajal prevod
Pred Prelogom je že več slovenskih piscev prevajalo
večinoma iz nemščine v slovenščino razne zdravstvene
spise. Kakor oni je tudi Prelog naletel na težave in ovire
pri prevajanju. Kdor se je lotil prevajanja Hufelandovega
dela, je moral imeti precej volje in poguma, pa tudi
jezikovnega in strokovnega znanja. Ker se je dr. Prelog
tega zavedal, je angažiral sodelavce, jezikoslovne svetovalce.
Veliko mu je pomagal dr. Pavel Turner. Dan za
dnem je prihajal k dr. Prelogu ter mu razlagal Hufelandovo
delo stran za stranjo. Spise, ki jih je Prelog uredil,
je prinašal v recenzijo, dokler ni bila knjiga napisana.
Zadnjo korekturo je pregledal prof. Janez Majciger.
V jezikovnem pogledu se piscu oziroma prevajalcu
Makrobiotike pozna, da se je šele po prihodu v Maribor
(1849) izobraževal v slovenščini in polagoma opuščal
Hufelandov grob med znamenitimi nemškimi osebnostmi na pokopališču
v Berlinu (vir: google pictures).
Hufelandov zlatnik (vir: google pictures).
kajkavščino. To postane še bolj očitno, če s Prelogovim
besedilom primerjamo dela drugih takratnih zdravstvenih
piscev, npr. Karla Robide. Prelog uporablja veliko
prleških, kajkavskih, hrvaških in čeških izrazov ter
germanizmov. Ponekod je besedilo jezikovno in tudi
strokovno komaj berljivo in razumljivo. V pomoč pri
prevodu mu je bila verjetno leta 1861 v Celovcu izdana
druga izdaja Domačega zdravnika Karla Robide. V
Prelogovem času je bila slovenska anatomska nomenklatura
še zelo nerazvita. Slovensko anatomsko besedišče
se je začelo razvijati šele leta 1881, ko je Fran Erjavec
prevedel Oldřichovo Somatologijo.
Prelog je hotel besedilo približati vsem, tudi laičnim
bralcem. Zapisal je, da dela ni napisal za zdravnike in
učenjake, ampak za manj učeno ljudstvo, predvsem za
mladino. Kdor ga danes prebira, se mora truditi, da ga
48 Revija ISIS - Februar 2013