Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Šola intenzivne medicine<br />
Štefan Grosek<br />
Leta 1995 je bil pod okriljem Slovenskega združenja za intenzivno<br />
medicino prvič organiziran 1. letnik Šole intenzivne<br />
medicine (IM). Od vsega začetka je bila Šola IM namenjena<br />
specializantom anesteziologije, interne medicine, pediatrije,<br />
nevrologije in drugim zdravnikom, ki so hoteli pridobiti<br />
znanje najboljših domačih strokovnjakov s področja intenzivne<br />
medicine. Šola je bila sprva zasnovana triletno, po dveh<br />
triletnih obdobjih pa jo je sedaj že tretjič končala generacija,<br />
ki je poslušala štiri letnike predavanj. To pot je šolanje<br />
zaključila že peta generacija zdravnikov. Šola IM že od vsega<br />
začetka poteka v Novem mestu in ima za izvedbo predavanj<br />
na razpolago prijetne prostore v hotelu Krka. V vseh štirih<br />
letnikih se odpredava večina tem intenzivne medicine, ki<br />
jih najdemo v učbenikih intenzivne medicine. Predavanja<br />
potekajo od četrtka popoldne do sobote zvečer in se končajo s<br />
pisnim izpitom udeležencev. Od 22. do 24. novembra 2012 je<br />
potekal 4. letnik šole IM, ki se ga je udeležilo 60 zdravnikov<br />
specializantov interne medicine, anesteziologije, pediatrije in<br />
intenzivne medicine.<br />
V 4. letniku se predavajo naslednje teme oziroma moduli<br />
s področja IM: 1. Intenzivno zdravljenje pri poškodbah, 2.<br />
Nevrologija, 3. Transplantacija, 4. Pro et contra, 5. Etika, 6.<br />
Organizacija intenzivne medicine. Koncept šole, ki se je z leti le<br />
malo spreminjal, je, da predavanju sledi še okrogla miza in nato<br />
prikaz zanimivih primerov. Vsak modul organizirata eden ali<br />
dva učitelja šole, ki sta odgovorna skupaj s strokovnim odborom<br />
SZIM za program posameznega modula in za izbiro predavateljev.<br />
Program nato potrdi še IO SZIM. Vsako leto se izda tudi<br />
zbornik, v katerem so zbrana vsa predavanja, tako da udeleženci<br />
lažje sledijo predavanjem. Posebnost ali zanimivost te šole je, da<br />
v vsakem sklopu predavanj sodelujejo z enim ali dvema predavanjema<br />
tudi pediatrični intenzivisti, ki predstavijo posebnosti<br />
intenzivnega zdravljenja otrok pri vsakem posameznem sklopu<br />
predavanj. Tako lahko slušatelji poleg znanja iz odrasle intenzivne<br />
medicine dobijo tudi znanje iz posebnosti pediatrične IM.<br />
Intenzivno zdravljenje poškodb je vodila in moderirala prof. dr.<br />
Boriana Kremžar. V tem sklopu predavanj smo slišali novosti<br />
pri intenzivnem zdravljenju poškodbe glave, hrbtenice, prsnega<br />
koša, trebuha, opečenca in posebnosti poškodb pri otroku. Vsa<br />
predavanja v modulu Intenzivno zdravljenje pri poškodbah<br />
so bila zelo zanimiva in so prinesla veliko novosti, ne samo v<br />
zdravljenju, ampak tudi v spremljanju bolnikov z različnimi<br />
novejšimi metodami, kot so spremljanje oksigenacije možganov<br />
z metodo spektroskopije s svetlobo, ki je blizu rdeči svetlobi<br />
(angl. NIRS), z metodo termalne difuzije ali lasersko dopplersko<br />
tehnologijo. Regionalno prekrvljenost pa danes že lahko<br />
spremljamo z metodo SPECT ali CT-perfuzijo. Še bolj pa se<br />
približamo dogajanjem v možganih, če spremljamo možgansko<br />
tkivno oksigenacijo ali merimo metabolne kazalce ishemije<br />
Medicina<br />
in celične okvare (razmerje laktat/piruvat, glicero, glukoza) z<br />
metodo mikrodialize, ki je bila tudi natančno in razumljivo<br />
predstavljena. Predavatelj je posvaril pred zdravljenjem s hiperventilacijo<br />
prvih 24 ur po poškodbi, ker zmanjšamo pretok<br />
skozi možgane in jih dodatno okvarjamo. Natančno je predstavil,<br />
kateri so osnovni, standardni in dodatni ukrepi zdravljenja<br />
hude možganske poškodbe glave in na kaj moramo biti posebej<br />
pozorni.<br />
Poškodba hrbtenjače nad nivojem C3-C4 je uničujoča za poškodovanca<br />
in za svojce. Zdravljenja z metilprednizolonom pa v<br />
mnogih tujih ustanovah že ne štejejo več kot nujno zdravljenje<br />
zaradi nedokazanih učinkov in stranskih učinkov metilprednizolona.<br />
Natančen prikaz vzrokov, patofizioloških procesov,<br />
predvsem pa pregled poskusov zdravljenja poškodbe hrbtenice<br />
sta slušateljem prinesla najnovejše s tega področja. Natančen<br />
prikaz vrste poškodb prsnega koša in intenzivnega zdravljenja,<br />
kako se odločamo pri različnih vrstah poškodb, je bila odlika<br />
naslednjega predavatelja. Vodja tega sklopa predavanj prof. dr.<br />
Boriana Kremžar je predstavila najnovejše s področja intenzivnega<br />
zdravljenja po poškodbi trebušnih organov. Poudarila<br />
je, da klinični pregled ni zadosten za oceno, ali je trebuh<br />
poškodovan ali ne, in zato je potreben usmerjeni popoškodbeni<br />
ultrazvočni pregled (angl. focuss assessment with sonography for<br />
trauma, FAST), ki ima visoko občutljivost in specifičnost. Predstavila<br />
je pomen računalniške tomografije trebušnih organov<br />
pri njihovih poškodbah in kdaj se za to preiskavo odločimo. Če<br />
je bolnik hemodinamsko stabilen se lahko uporablja diagnostična<br />
laparoskopija. V nadaljevanju je natančno predstavila<br />
še poškodbe posameznih organov in njihovo diagnostiko in<br />
zdravljenje.<br />
Izredno jasno je bilo predavanje o zdravljenju kritično opečenega<br />
poškodovanca. Predavatelj se je vprašal, kakšne hemodinamske<br />
in presnovne spremembe se dogajajo pri opečencu in zakaj<br />
jih moramo poznati: »Poznati jih moramo zato, ker lahko le na<br />
ta način pravilno tekočinsko zdravimo in uporabljamo dodatno<br />
podporno zdravljenje.« Posebna vrednost predavanja je bila, ker<br />
je predavatelj natančno predstavil, kako zdraviti prva dva dni<br />
po poškodbi, od drugega do šestega dne in kasneje po šestem<br />
dnevu od poškodbe, ko je potrebno odkrivati in zdraviti okužbe,<br />
vplivati na hipermetabolni odziv z različnimi ukrepi (kirurškimi<br />
in nekirurškimi). Nekirurški ukrepi so po njegovem naslednji:<br />
zgodnje enteralno hranjenje, preprečevanje podhladitve, zdravljenje<br />
hipertermije, analgosedacija itd. Na koncu tega modula<br />
je sledilo predavanje, v katerem so bile predstavljene posebnosti<br />
zdravljenja pri otroku s strani pediatra intenzivista, ki je povzel<br />
glavne značilnosti, ki jih srečujemo pri poškodovanem otroku.<br />
Prim. mag. Viktor Švigelj je bil vodja modula Nevrologija. V<br />
ta sklop so bile uvrščene zelo zanimive teme, ki jih srečujejo<br />
nevrologi intenzivisti in tudi ostali intenzivisti pri vsakdanjem<br />
Revija ISIS - Februar 2013<br />
63