22.01.2015 Views

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Šola intenzivne medicine<br />

Štefan Grosek<br />

Leta 1995 je bil pod okriljem Slovenskega združenja za intenzivno<br />

medicino prvič organiziran 1. letnik Šole intenzivne<br />

medicine (IM). Od vsega začetka je bila Šola IM namenjena<br />

specializantom anesteziologije, interne medicine, pediatrije,<br />

nevrologije in drugim zdravnikom, ki so hoteli pridobiti<br />

znanje najboljših domačih strokovnjakov s področja intenzivne<br />

medicine. Šola je bila sprva zasnovana triletno, po dveh<br />

triletnih obdobjih pa jo je sedaj že tretjič končala generacija,<br />

ki je poslušala štiri letnike predavanj. To pot je šolanje<br />

zaključila že peta generacija zdravnikov. Šola IM že od vsega<br />

začetka poteka v Novem mestu in ima za izvedbo predavanj<br />

na razpolago prijetne prostore v hotelu Krka. V vseh štirih<br />

letnikih se odpredava večina tem intenzivne medicine, ki<br />

jih najdemo v učbenikih intenzivne medicine. Predavanja<br />

potekajo od četrtka popoldne do sobote zvečer in se končajo s<br />

pisnim izpitom udeležencev. Od 22. do 24. novembra 2012 je<br />

potekal 4. letnik šole IM, ki se ga je udeležilo 60 zdravnikov<br />

specializantov interne medicine, anesteziologije, pediatrije in<br />

intenzivne medicine.<br />

V 4. letniku se predavajo naslednje teme oziroma moduli<br />

s področja IM: 1. Intenzivno zdravljenje pri poškodbah, 2.<br />

Nevrologija, 3. Transplantacija, 4. Pro et contra, 5. Etika, 6.<br />

Organizacija intenzivne medicine. Koncept šole, ki se je z leti le<br />

malo spreminjal, je, da predavanju sledi še okrogla miza in nato<br />

prikaz zanimivih primerov. Vsak modul organizirata eden ali<br />

dva učitelja šole, ki sta odgovorna skupaj s strokovnim odborom<br />

SZIM za program posameznega modula in za izbiro predavateljev.<br />

Program nato potrdi še IO SZIM. Vsako leto se izda tudi<br />

zbornik, v katerem so zbrana vsa predavanja, tako da udeleženci<br />

lažje sledijo predavanjem. Posebnost ali zanimivost te šole je, da<br />

v vsakem sklopu predavanj sodelujejo z enim ali dvema predavanjema<br />

tudi pediatrični intenzivisti, ki predstavijo posebnosti<br />

intenzivnega zdravljenja otrok pri vsakem posameznem sklopu<br />

predavanj. Tako lahko slušatelji poleg znanja iz odrasle intenzivne<br />

medicine dobijo tudi znanje iz posebnosti pediatrične IM.<br />

Intenzivno zdravljenje poškodb je vodila in moderirala prof. dr.<br />

Boriana Kremžar. V tem sklopu predavanj smo slišali novosti<br />

pri intenzivnem zdravljenju poškodbe glave, hrbtenice, prsnega<br />

koša, trebuha, opečenca in posebnosti poškodb pri otroku. Vsa<br />

predavanja v modulu Intenzivno zdravljenje pri poškodbah<br />

so bila zelo zanimiva in so prinesla veliko novosti, ne samo v<br />

zdravljenju, ampak tudi v spremljanju bolnikov z različnimi<br />

novejšimi metodami, kot so spremljanje oksigenacije možganov<br />

z metodo spektroskopije s svetlobo, ki je blizu rdeči svetlobi<br />

(angl. NIRS), z metodo termalne difuzije ali lasersko dopplersko<br />

tehnologijo. Regionalno prekrvljenost pa danes že lahko<br />

spremljamo z metodo SPECT ali CT-perfuzijo. Še bolj pa se<br />

približamo dogajanjem v možganih, če spremljamo možgansko<br />

tkivno oksigenacijo ali merimo metabolne kazalce ishemije<br />

Medicina<br />

in celične okvare (razmerje laktat/piruvat, glicero, glukoza) z<br />

metodo mikrodialize, ki je bila tudi natančno in razumljivo<br />

predstavljena. Predavatelj je posvaril pred zdravljenjem s hiperventilacijo<br />

prvih 24 ur po poškodbi, ker zmanjšamo pretok<br />

skozi možgane in jih dodatno okvarjamo. Natančno je predstavil,<br />

kateri so osnovni, standardni in dodatni ukrepi zdravljenja<br />

hude možganske poškodbe glave in na kaj moramo biti posebej<br />

pozorni.<br />

Poškodba hrbtenjače nad nivojem C3-C4 je uničujoča za poškodovanca<br />

in za svojce. Zdravljenja z metilprednizolonom pa v<br />

mnogih tujih ustanovah že ne štejejo več kot nujno zdravljenje<br />

zaradi nedokazanih učinkov in stranskih učinkov metilprednizolona.<br />

Natančen prikaz vzrokov, patofizioloških procesov,<br />

predvsem pa pregled poskusov zdravljenja poškodbe hrbtenice<br />

sta slušateljem prinesla najnovejše s tega področja. Natančen<br />

prikaz vrste poškodb prsnega koša in intenzivnega zdravljenja,<br />

kako se odločamo pri različnih vrstah poškodb, je bila odlika<br />

naslednjega predavatelja. Vodja tega sklopa predavanj prof. dr.<br />

Boriana Kremžar je predstavila najnovejše s področja intenzivnega<br />

zdravljenja po poškodbi trebušnih organov. Poudarila<br />

je, da klinični pregled ni zadosten za oceno, ali je trebuh<br />

poškodovan ali ne, in zato je potreben usmerjeni popoškodbeni<br />

ultrazvočni pregled (angl. focuss assessment with sonography for<br />

trauma, FAST), ki ima visoko občutljivost in specifičnost. Predstavila<br />

je pomen računalniške tomografije trebušnih organov<br />

pri njihovih poškodbah in kdaj se za to preiskavo odločimo. Če<br />

je bolnik hemodinamsko stabilen se lahko uporablja diagnostična<br />

laparoskopija. V nadaljevanju je natančno predstavila<br />

še poškodbe posameznih organov in njihovo diagnostiko in<br />

zdravljenje.<br />

Izredno jasno je bilo predavanje o zdravljenju kritično opečenega<br />

poškodovanca. Predavatelj se je vprašal, kakšne hemodinamske<br />

in presnovne spremembe se dogajajo pri opečencu in zakaj<br />

jih moramo poznati: »Poznati jih moramo zato, ker lahko le na<br />

ta način pravilno tekočinsko zdravimo in uporabljamo dodatno<br />

podporno zdravljenje.« Posebna vrednost predavanja je bila, ker<br />

je predavatelj natančno predstavil, kako zdraviti prva dva dni<br />

po poškodbi, od drugega do šestega dne in kasneje po šestem<br />

dnevu od poškodbe, ko je potrebno odkrivati in zdraviti okužbe,<br />

vplivati na hipermetabolni odziv z različnimi ukrepi (kirurškimi<br />

in nekirurškimi). Nekirurški ukrepi so po njegovem naslednji:<br />

zgodnje enteralno hranjenje, preprečevanje podhladitve, zdravljenje<br />

hipertermije, analgosedacija itd. Na koncu tega modula<br />

je sledilo predavanje, v katerem so bile predstavljene posebnosti<br />

zdravljenja pri otroku s strani pediatra intenzivista, ki je povzel<br />

glavne značilnosti, ki jih srečujemo pri poškodovanem otroku.<br />

Prim. mag. Viktor Švigelj je bil vodja modula Nevrologija. V<br />

ta sklop so bile uvrščene zelo zanimive teme, ki jih srečujejo<br />

nevrologi intenzivisti in tudi ostali intenzivisti pri vsakdanjem<br />

Revija ISIS - Februar 2013<br />

63

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!