Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zlata legenda
Razlog za izbiro svetnika kot pomočnika
v posebni bolezni navadno najdemo v čudežu,
ki se je zgodil v njegovem življenju,
v kakšni podrobnosti njegovega mučeništva
ali celo v sami glasovni asociaciji
njegovega imena z imenom bolezenskega
stanja. Te asociacije imen, tako običajne
med ljudstvom, gotovo ne moremo najti
v nejasno pisanih, komaj dosegljivih liturgičnih
rokopisih. Šele v 13. stoletju jih je
genovski nadškof Jakopo da Voragine
(1230–1290) prvič vpletel v svojo knjigo
Legenda aurea – Zlata legenda, najpopularnejšo knjigo srednjega
veka, ki je imela velik vpliv na upodabljajočo umetnost. Večino
srednjeveških vitražev in skulptur je namreč mogoče razumeti le
kot ilustracije te knjige. To je edini reprezentativni vir za življenjepise
večine svetnikov, ker noben drug ni tako odločilno vplival
na umetniško prikazovanje ljudske čustvenosti, upodabljanje svetnikov
v kiparstvu in na barvnem steklu. Njene ilustrirane izdaje
Fra Angelico: Sv. Kozma im Damijan
– prikazana je transplantacija noge (l.
1438, vir: google pictures).
iz zgodovine medicine
so se v 15. stoletju pojavile v mnogih jezikih.
Predstavitev najvažnejših svetniških
zavetnikov pred boleznimi, v mnogih primerih
jih ljudje še danes častijo, je mogoča
le z umetniškega vidika doživljanja. Ti liki
so bili navzoči že v ljudski umetnosti, pod
rokami anonimnih in znanih umetnikov
so se spremenili v najrazličnejše slike in
kipe, shranjene večinoma po evropskih
katedralah. Zaradi tega je delo Jakoba
da Voragina, ki daje ključ za razumevanje
mojstrovin umetnosti 13. stoletja, referenčno
ne glede na zgodovinske ali verske
pomisleke.
Svetniki – zavetniki v medicini
Jacopo da Voragine je v uvodu pri posameznih legendah najprej
poskrbel za individualizacijo in krajevno obarvanost. Portretiranje
svetnikov ni bilo shematsko; domišljija in umetnost sta tekmovali
v upodabljanju in razločevanju individualnosti svetnika. Zgodovinsko
ozadje je podpiralo ustvarjanje teh nians. Po 4. stoletju, ko
Valentin Metzinger: Sv. Lucija; olje/platno na lesonitni plošči,
169,5 x 109,5 cm; Narodna galerija, inv. št. NG S 1653.
© Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Sv. Lucija
je zavetnica slepih in mnogih poklicev ter priprošnjica proti
očesnim boleznim. Goduje 13. decembra.
Valentin Metzinger: Sv. Valentin; olje/olje na platno, 232
x 118 cm. Podružnična cerkev sv. Roka v Sevnici; Narodna
galerija, 1734. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan
Salaj). Pomen sv. Valentina izvira je latinske besede valens, kar
pomeni zdrav, krepak; zato je priprošnjik zoper telesne slabosti
in kužna obolenja. Ker pa je ozdravil božjastnega otroka, se
mu priporočajo tudi pred epilepsijo. Velja tudi za priprošnjika
čebelarjev in mladostnikov.
Revija ISIS - Februar 2013
29