Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Zdr avstvo<br />
V predavanjih drugega dela Svečane akademije so zanimiva strokovna obzorja odstirale gostiteljice.<br />
Specialistka družinske medicine Irena Vatovec Progar iz<br />
Zdravstvenega doma dr. Franca Ambrožiča Postojna je v<br />
referatu »Vodenje in nova vloga zdravstvenega doma v bodoče«<br />
prikazala vlogo dobro razvitega primarnega zdravstva. Ta se kaže<br />
v večji enakosti v zdravstvu, v večjem zadovoljstvu bolnikov, nižjih<br />
stroških zdravstvenega sistema ter boljših splošnih učinkih na<br />
zdravje. Vsak dodatni zdravnik v osnovni zdravstveni dejavnosti<br />
na 10.000 prebivalcev lahko zniža umrljivost za 3 do 10 odstotkov,<br />
odvisno od vzroka smrti. Ta učinek ostane tudi, če upoštevamo<br />
sociodemografske razlike. Takšne in še druge ugodne učinke<br />
bi lahko dosegli, če bi v ZD bolj spodbujali inovativnost, prepoznali<br />
ključno vlogo timov (npr. referenčne ambulante), zagotovili<br />
zdravstvenim delavcem večjo samostojnost in kompetence, uvajali<br />
fleksibilne organizacijske rešitve, ustrezno spremenili način dogovarjanja<br />
o programih ter pričeli nagrajevati kakovost. Poudarila je<br />
tudi vlogo ZD kot informacijskega središča in koordinatorja številnih<br />
zdravstvenih aktivnosti, vključevanje nevladnih organizacij<br />
v delo ZD, razvoj terciarnosti (mentorske ambulante, raziskave)<br />
ter potrebo po večji skrbi za zaposlene. Če bi uspeli zagotoviti<br />
pogoje za izvajanje razvojnega dela, bi se lahko strokovnjaki ZD<br />
enakopravno vključevali v snovanje »zdrave javne politike« kot<br />
pobudniki in koordinatorji aktivnosti na lokalnem področju ter<br />
kot koordinatorji izvajalcev javne zdravstvene službe na primarni<br />
ravni. Sodelovanje z zdravstveno politiko bi tako lahko preraslo iz<br />
sedanjih pogajanj z izvajalci storitev v strokovni dialog o varovanju<br />
zdravja prebivalstva na lokalni ravni. Na koncu je izpostavila<br />
pomen negovanja vrednot in konceptov v zdravstvu, kot npr.:<br />
usmerjenost v bolnika, humanost, empatijo, sočutje. »Zaradi njih<br />
se mladi odločajo za medicino in zaradi njih ostajamo zdravniki,«<br />
je končala kolegica Vatovec Progar.<br />
Arhitekt Gašper Demšar je zaključil prvi del strokovne akademije<br />
s prispevkom Arhitektura in oblikovanje v primarnem<br />
zdravstvu. S predavanjem in obsežnim slikovnim gradivom<br />
iz nabora del biroja Demšar arhitekti je razgibal strokovnjake<br />
v smeri razmišljanja tudi o tem, da lahko prav arhitekturne in<br />
oblikovalske rešitve prispevajo velik delež k ustrezni pozitivni<br />
sporočilnosti primarnega zdravstva.<br />
V drugem delu srečanja so strokovne prispevke nizale zaposlene.<br />
Pediatrinja prim. Jasna Čuk Rupnik, ki je bila pobudnica in glavna<br />
organizatorka Svečane akademije, je v prispevku Uspehi so naša<br />
strast dinamično predstavila štiridesetletno delo ZD Logatec, pa<br />
tudi delček zdravstvene zgodovine pred njim. Jasno je pokazala<br />
na uspešna pretekla in sedanja prizadevanja številnih sodelavk in<br />
sodelavcev v smeri uresničevanja njihovega poslanstva – vse to v<br />
odločni in neprestani skrbi za kakovost in varnost. Vodja nujne<br />
medicinske pomoči Andrea Turk Šverko je ob zanimivem slikovnem<br />
gradivu iz arhiva lastne službe ZD obravnavala Umetnost<br />
vključevanja NMP v redno delo (op.: ZD Logatec ima priznano<br />
enoto B, ki se uspešno kosa z drugimi ekipami tudi na državnih<br />
tekmovanjih na Rogli). Katarina Turk, danes vodja splošnih<br />
ambulant, pred leti pa tudi dva mandata direktorica, je predstavila<br />
zanimivosti pri Uresničevanju mentorskega dela v času kadrovskih<br />
stisk. Zelo zanimive so bile tudi strokovne predstavitve diplomiranih<br />
medicinskih sester: Marije Šemrov, pomočnice direktorja<br />
za zdravstveno nego in predstavnice vodstva za kakovost (op.: ZD<br />
je leta 2010 pridobil Certifikat kakovosti ISO 9001) – Kakovost<br />
in odpadki: kaj imajo skupnega, Katica Kožul je povzela obsežno<br />
in tudi dobro dokumentirano Delo zdravstveno-vzgojnega<br />
centra, najmlajša predavateljica Urška Mele pa je kratko in jasno<br />
predstavila Referenčne ambulante (op.: leta 2011 je ZD dobil<br />
prvo, leta 2012 pa že drugo in pacienti so z delom obeh zelo zadovoljni).<br />
Ob koncu je vodja finančno-računovodske službe Mateja<br />
Kunc, ki je pred leti opravljala eno leto tudi naloge v.d. direktorice,<br />
pestre zdravstvene vsebine zelo transparentno nadgradila še z<br />
razmišljanjem Notranje revizije in kako naprej.<br />
Bogata vsebina vseh prikazov je enoznačno potrdila uspešna strokovna<br />
in organizacijska prizadevanja logaškega kolektiva v smeri<br />
kakovosti in varnosti pacientov in pokazala, da kolektiv enega<br />
manjših javnih zdravstvenih zavodov uspešno in tudi inovativno<br />
izvaja vse številne zahtevane dejavnosti, obenem pa ustvarjalno<br />
prispeva svoje izkušnje in misli tudi v širšo zakladnico primarnega<br />
zdravstva v Sloveniji.<br />
Zares zanimivo in odlično.<br />
E-naslov: Dusan.Nolimal@ivz-rs.si<br />
22 Revija ISIS - Februar 2013