Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Leo Bormans:
Velika knjiga o sreči
Založba Mladinska knjiga 2012
S knjižne police
Največja sreča je v tem, da smo
sposobni verjeti in se čuditi.
Seneka
Velika knjiga o sreči, ki jo poznavalci štejejo za prvi
sodobni globalni priročnik o sreči, je knjiga modrosti,
ki na več kot 300 straneh prinaša spoznanja in dognanja
strokovnjakov, znanstvenikov in raziskovalcev o
čarobnem čustvu, za katero je legendarni jekleni mož
z Otoka, ki se nikoli ni pustil zmesti in ga ni nič spravilo
iz tira oziroma mu ni mogel nihče do živega, sir
Winston Churchill, dejal, da poganja kolo zgodovine.
Znanje in modrost stotih strokovnjakov, domiselnih
preučevalcev, poznavalcev in razlagalcev sreče z vsega
sveta vejeta iz knjige, ki jo je avtor doslej že poslal na
številne naslove pomembnežev z vsega sveta oziroma
jo osebno poklonil že vrsti velikih osebnosti sodobnega
časa. Ko se je domiselni belgijski ustvarjalec, Leo
Bormans, odločil, da napiše knjigo o sreči, se je obrnil
na več kot 100 najpomembnejših in najuglednejših
izvedencev s področja pozitivne psihologije s prošnjo,
naj svoje znanje (spoznanja, vedenje) in izkušnje, pa
tudi predvidevanje in razmišljanje o sreči strnejo v
zanimiv prispevek z največ 1000 besedami. Mnogi
od njih se na Bormansovo vabilo sprva sploh niso
odzvali, drugi so mu takoj sporočili, da je o sreči, kot
najpomembnejšem in najbolj veličastnem čustvu in
občutku, nemogoče povedati vse s tako skromnim
številom besed, tretji pa so brez besed sedli k mizi,
nabrusili svoje pero, iz predala potegnili snežno bel
list papirja, zavihali rokave in se prepustili čarobnemu
navdihu. Ti so bili oziroma so še vedno najbrž
najbolj srečni od vseh. V svojem sporočilu o sreči, ki je
doslej že večkrat obkrožilo modri planet, so vrhunski
strokovnjaki in pretanjeni poznavalci iz 50 držav z
vseh celin lahko pisali o vsem, kar je (lahko) povezano
s srečo. In prav ta svoboda (edino omejitev predstavlja
magično število 1000 na števcu besed, ki pa so na
srečo lahko poljubno dolge, povezane, kombinirane in
umeščene v kontekst) se zrcali v sleherni vrstici tega
veličastnega hommagea sreči.
Domiselno, optimistično naravnano in dobrohotno
zasnovano delo zgovorno priča, da je tudi o tako
veličastnih zadevah, kot je sreča, mogoče pisati brez
nepotrebne vznesenosti in pompozne navlake. V
Veliki knjigi o sreči, ki je polna velikih imen, bralec
s ponosom prediha tudi prispevek slovenske strokovnjakinje
za pozitivno psihologijo, dr. Andreje
Avsec. Slavospev sreči, ki ga človek z veseljem prebere
na mah, sodi v idealni izbor knjig za popraznično
branje, ko smo vsi po vrsti še polni vtisov iz veselega
decembra in še žarimo od toplih želja, v katerih igra
sreča vsaj eno najpomembnejših, če ne celo ključno
in/ali najpomembnejšo vlogo. Biti srečen je lepo in
prijetno, hkrati pa pogosto tudi zahtevno in naporno,
nemalokrat nemogoče in neuresničljivo. Tudi in
predvsem zato, ker je sreča najbolj čarobna, ko jo deliš
s sočlovekom. Glavnina ljudi, ki sodi med zaprisežene
individualiste, pa hoče srečo imeti samo zase, prepričana,
da lahko tako najbolj uživa v njenih sladkostih.
Da sreča ne ljubi ednine in ne prisega na elitizem
oziroma ekskluzivizem ter da je naravnost »alergična«
na slepomišenje, nedvoumno ali vsaj med vrsticami
poudarjajo pisci prispevkov o sreči, ki jih je v svoji
najnovejši veliki knjigi zbral belgijski novinar, pisatelj
in publicist, Leo Bormans. Dvojina se v sreči obnese
le za določen čas, nato pa najslajše in najbolj čarobno
čustvo prej ali slej uresniči svojo težnjo po vsesplošni
participaciji in vključenosti ter preide v množino. Poleg
imenitne zasnove in vsebine se knjiga odlikuje še s
tekočim, sicer izbranim, a prijetnim in lahko berljivim,
pa tudi razumljivim jezikom. Vse skupaj pa za piko na
i zaokroži še izbrana likovna podoba priročnika, ki je
poln čudovitih fotografij in domiselnih risb.
Bormansov tehnično dovršen hommage sreči je upravičeno
mogoče imeti za mini enciklopedijo sreče in
svojevrsten priročnik za srečno življenje hkrati, saj med
drugim prinaša tudi vrsto zanimivih, domiselnih in
uporabnih spoznanj, predlogov, priporočil in zamisli za
srečno življenje. Kljub temu pa bralcu ničesar ne določa,
zapoveduje ali ukazuje, marveč ga predvsem spodbuja
in vabi, naj se odloči za srečo, o njej razmišlja, se pogovarja,
piše, poje in sanjari. Ko ga obišče, pa naj uživa in
naj se nikar ne obremenjuje z njeno minljivostjo. Ker
večne sreče ni – vsaj ne v tuzemstvu. Bogastvo pričujoče
knjige je tesno povezano z njeno multidisciplinarnostjo
– v njej s svojimi prispevki sodelujejo strokovnjaki z
različnih področij (od psihologije, medicine in sociologije
do ekonomije, financ in tehnike). Bormansu
je v skladno celoto uspelo povezati razmišljanja
Revija ISIS - Februar 2013
71