Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zanimivo
ko sem videl pediatrično intenzivno enoto, sem vedel, da je
to delo, ki ga hočem opravljati, in se odločil za odhod nazaj v
Ljubljano. Imel sem že družinico, ženo in sina, ki sta se morala
tudi odločiti, da ponovno menjata kraj bivanja in odideta z
menoj nazaj v Ljubljano.
Deset let
Prvi oktober 1982 je bil datum prihoda na oddelek, kjer se
je odvijalo vsakodnevno, neprekinjeno dan in noč intenzivno
zdravljenje nedonošenčkov, dojenčkov in otrok z najrazličnejšimi
pridobljenimi ali prirojenimi vrstami napak ali bolezni, ne
glede na to, ali so imeli t.i. »kirurške« ali »internistične« bolezni
ali napake. Moje vključevanje v delo je potekalo zelo hitro,
maksimalno sem se angažiral ne samo pri kliničnem, ampak
tudi pri raziskovalnem delu. Sodeloval sem z vsemi tremi tedaj
vodilnimi pediatri intenzivisti, doc. dr. Janezom Primožičem,
prim. Andrejo Gostiša in prof. dr. Metko Derganc pri njihovem
kliničnem in raziskovalnem delu. Zanimalo me je veliko stvari,
v ospredju mojega zanimanja je bilo zdravljenje nedonošenčkov
in zdravljenje dihalne stiske z različnimi načini umetnega predihavanja,
zdravljenje intraventrikelskih krvavitev nedonošenčkov,
zdravljenje hudo poškodovanih in opečenih otrok in otrok
po srčnih operacijah. Na koncu kliničnega dela sem vsak dan
nadaljeval z raziskovalnim delom pozno v noč. Spominjam se,
da pred drugo ali tretjo uro zjutraj nikoli nisem legel v posteljo.
Na koncu tega obdobja sem z odliko končal specializacijo, pred
tem z odliko opravil magistrski študij neonatologije in perinatologije
v Zagrebu, bil na izpopolnjevanjih v Parizu, Madridu
in Baltimoru v ZDA. Delal sem neprekinjeno, vmes opravljal
klinično delo, transportiral kritično bolne novorojenčke iz vseh
slovenskih porodnišnic. Na začetku teh desetih let se mi je po
mnogih letih rodil še drugi sin, žena je bila uspešna zdravnica v
splošni medicini. In sodeloval sem v desetdnevni osamosvojitveni
vojni kot aktivni pripadnik TO od prvega dne dalje.
Dvajset let
V drugem desetletju mojega dela na sedaj že Kliničnem oddelku
za otroško kirurgijo in IT so se nam ponovno odprle številne
nove možnosti zdravljenja otrok. Aparature in zdravila, ki so nam
bila prej večkrat nedosegljiva, so bila sedaj v naši intenzivni enoti
vedno na voljo. To obdobje je zaznamovalo intenzivno uvajanje
novih metod zdravljenja, kjer sem aktivno sodeloval. Pomembno
je bilo, da smo leta 1995 pod vodstvom doc. dr. Janeza Primožiča
uvedli dolgotrajno zdravljenje z zunajtelesnim krvnim obtokom
pri novorojenčkih in dojenčkih, kar je bil prvovrstni dosežek, saj
smo na ta način rešili veliko življenj. Imeli smo na voljo različne
vrste umetnih surfaktantov za zdravljenje dihalnih stisk nedonošenčkov,
zdravljenje je sedaj potekalo hitreje in enostavneje in
za nedonošenčke mnogo prijazneje. Leta 1998 je bila storjena
velika krivica pri podelitvi Nobelovih nagrad za medicino, ko
so spregledali južnoameriškega zdravnika, sicer naturaliziranega
Britanca, znanstvenika sira Moncado, ki je še s tremi ameriškimi
znanstveniki odkril plin dušikov monoksid, NO. Plin dušikov
monoksid je najmočnejši širilec stisnjenih žil in smo ga že nekaj
let pred tem začeli vsakodnevno uporabljati v naši intenzivni
enoti za zdravljenje hudih pljučnih arterijskih hipertenzij
novorojenčkov. Veliko smo se ukvarjali z zgodnjo diagnostiko
sepse, raziskave je vodila prof. dr. Metka Derganc, pri čemer sem
aktivno sodeloval in iz te teme tudi zagovarjal svojo magistrsko
nalogo. Kot član Komisije za spremljanje bolnišničnih okužb
sem sodeloval pri širjenju znanj o epidemiologiji in spremljanju
bolnišničnih okužb, kjer sem se učil od prof. dr. Ane Dragaš,
prim. Tatjane Bufon in prim. Marjetice Škerl. Tudi inovativen
sem bil, skupaj s tehnikom Kliničnega centra smo izdelali transportni
aparat za dovajanje dušikovega monoksida med umetnim
predihavanjem otrok, ki še danes služi svojemu namenu. Veliko
sem se ukvarjal z umetnim predihavanjem otrok, posebno z visokofrekvenčno
oscilacijsko ventilacijo, ki sem jo uspešno uvedel
v vsakdanjo klinično uporabo, kot tudi neivazivno predihavanje
preko nosnih nastavkov. Dvakrat po pet mesecev sem delal kot
konzultant v bolnišnici Al Sabah v pediatrični intenzivni enoti
v Kuvajtu, ki jo je ustanovil in tudi vodil doc. dr. Janez Primožič.
Zdravniki iz te ustanove so se pri nas tudi izobraževali za delo
v intenzivni enoti. Delo v tujini mi je pomagalo razumeti, kako
razmišljajo in delajo v tujih ustanovah, kjer je delovala zelo pisana
mednarodna druščina zdravnikov in medicinskih sester iz vsega
sveta.
Bil sem tudi pobudnik organizacije izobraževanja zdravnikov
iz intenzivne medicine otrok, namenjenega primarnim in
sekundarnim zdravnikom pediatrom, ki še danes poteka kot
dvodnevni seminar Kritično bolan otrok, knjiga, ki jo izdajamo
vsako leto, pa je že drugo leto zapored dobila status učbenika.
Nadaljeval sem z raziskovalnim delom, učil, predaval, postal
najprej nazivni, nato pa tudi fakultetni asistent na katedri za
pediatrijo. Ves čas pa sem intenzivno delal s kritično bolnimi
novorojenčki in otroki.
Trideset let
Moje klinično in raziskovalno delo je bilo na začetku tretjega
desetletja usmerjeno predvsem v imunski in vnetni odziv po
velikih kirurških posegih, kjer sem pod odličnim mentorstvom
prof. dr. Alojza Ihana in doc. dr. Janeza Primožiča uspešno
zagovarjal doktorsko nalogo in postal docent na katedri za
pediatrijo MF UL. Postal sem mentor številnim študentom in
študentkam v raziskovalnih Prešernovih nalogah, ki so bile prejemnice
Prešernovih nagrad, mentor diplomantom Visoke šole
za zdravstvo, sedaj Zdravstvene fakultete. Čakal in dočakal sem
dograditev nove Pediatrične klinike v Ljubljani, v katero smo se
vselili leta 2009. Aktivno sem bil vključen v delo Slovenskega
združenja za intenzivno medicno, SZIM, tako na organizacijskem
kot tudi na strokovnem področju. Sodeloval sem pri
pisanju prispevkov za tri učbenike, in sicer učbenik Kirurgija,
Pediatrija in Intenzivna medicina. Kot dolgoletni sodelavec
doc. dr. Janeza Primožiča, ki je bil član Komisije za medicinsko
etiko in predsednik bolnišnične komisije za medicinsko etiko,
se mi je odprlo popolnoma novo področje mojega strokovnega
udejstvovanja, in sicer medicinska etika v intenzivni medicini.
54 Revija ISIS - Februar 2013