Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicina
medicine, o izkušnjah izmenjave Erasmus, o obravnavi umirajočih
bolnikov in o odzivu zdravnikov družinske medicine na samomor
bolnika, o prisotnosti simptomov v slovenski populaciji
ter o nekaterih kliničnih temah.
Kot je uvodoma poudarila prof. dr. Breda Pečovnik Balon, dr.
med., prodekanja mariborske medicinske fakultete za mednarodno
sodelovanje, so tovrstna srečanja nujna za pridobivanje
znanja ter izkušenj tudi izven meja matičnih fakultet. Zbrane
sta nagovorila tudi prof. dr. Milica Katić, dr. med., predstojnica
zagrebške Katedre za družinsko medicino, in prof. dr. Igor Švab,
dr. med., predstojnik ljubljanske Katedre za družinsko medicino,
ki bo tudi gostiteljica naslednjega srečanja. Prof. dr. Janko
Kersnik, dr. med., predstojnik mariborske Katedre za družinsko
medicino, je poudaril, da je pomen družinske medicine ravno
v njeni univerzalnosti, ki se ne ozira na meje držav oziroma
univerz.
Strokovni del srečanja je obogatilo delo v skupinah, kjer so
študenti razpravljali o izkušnjah s poukom družinske medicine
na vseh treh fakultetah in o predlogih glede izboljšanja le-tega.
Poudarili so, da največ vrednosti vidijo v vajah v ambulanti in
v učenju pristopa k reševanju kliničnih problemov. Študenti so
v razpravi prepoznali tudi eno od osnovnih lastnosti družinske
medicine, tj. v bolnika usmerjeno obravnavo, saj so svojim učiteljem
povedali, da je najpomembnejše znanje, ki ga pridobijo,
kako pri obravnavi bolnika ločiti »zrno od plev«, tj. kako iz
množice različnih in velikokrat še nedefiniranih simptomov
ugotoviti pravo diagnozo.
Srečanja, kot je to, nedvomno obogatijo pouk družinske medicine,
omogočajo študentom in učiteljem, da spoznajo drugačne
prakse učenja družinske medicine ter ponudijo možnost predstavitve
lastnih uspehov tudi širši strokovni javnosti. Seveda pa
je najpomembnejša posledica tovrstnih obiskov širjenje obzorij,
tako strokovnih oz. profesionalnih kot tudi tistih življenjskih.
Vse to nas bogati in nam omogoča kritični pogled na naše
dosedanje delo ter ponudi možnosti za izboljšave.
Zahvaljujem se vsem udeležencem srečanja. Posebna zahvala
pa velja dekanu medicinske fakultete v Mariboru, prof. dr.
Ivan Kranjcu, dr. med., ki je s finančno in prostorsko podporo
omogočil izvedbo srečanja, ter Vlasti Pisanec in Elviri Žibrat
Medved za veliko pomoč pri organizaciji srečanja. Zahvaljujemo
se tudi Zavodu za razvoj družinske medicine, ki je finančno
podprl del srečanja.
E-naslov: zalika.klemenc@uni-mb.si
Predstavitev izjemnega
znanstvenega dosežka s
področja stomatologije
Jasmina Primožič
V četrtek, 6. decembra 2012, je v prostorih Slovenske akademije
znanosti in umetnosti potekala razširjena seja Znanstvenoraziskovalnega
sveta za interdisciplinarne raziskave, kjer
so bili predstavljeni izjemni znanstveni dosežki medicinskih
ved v letu 2011. Na področju stomatologije je bil izbran kot
najbolj znanstveno odmeven dosežek raziskovalno delo z
naslovom »Tridimenzionalno ovrednotenje zgodnje obravnave
križnega griza – longitudinalna raziskava«, objavljeno v
European Journal of Orthodontics. Delo je nastalo v okviru
temeljnega raziskovalnega projekta »Tridimenzionalna
analiza pri slovenskih otrocih v obdobju rasti in razvoja« pod
vodstvom prof. dr. Maje Ovsenik, dr. dent. med., financiranega
s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije. Prof. dr. Ovsenikova je slušateljem predstavila
raziskovalni problem, in sicer vrednotenje učinkovitosti
obravnave enostranskega funkcionalnega križnega griza v
obdobju mlečnega zobovja.
Enostranski funkcionalni križni griz (EFKG) je zobna in
čeljustna nepravilnost, pri kateri je zgornja čeljustnica ožja od
spodnje. To vodi v zdrs spodnje čeljustnice vstran, tako da se
vzpostavi največje število zobnih stikov (Bishara in sod., 1994).
EFKG se odraža na obrazu in v ustni votlini. Funkcionalni zdrs
spodnje čeljustnice vstran se kaže kot bolj polno lice in pomik
brade na stran križnega griza. V ustni votlini opazimo, da se
središčnici zgornjega in spodnjega zobnega loka ne ujemata,
zgornji zobje v stranskem delu na strani križnega griza pa ne
prekrivajo spodnjih. EFKG je ena izmed zobnih in čeljustnih
nepravilnosti, ki se pogosteje pojavlja v razvitih državah, kjer
znaša razširjenost tudi do 23,2 odstotka (Melsen in sod., 1979;
Kurol in Berglund, 1992; Tschill in sod., 1997; Schopf, 2003;
Stahl in Grabowski, 2003), v Sloveniji znaša njena razširjenost
14 odstotkov (Ovsenik, 2009). Zaradi vpliva EFKG na rast in
razvoj čeljustnic ter funkcijo čeljustnega sklepa, posledično pa
tudi na način žvečenja in moč ugriza, nekateri avtorji (Pirttiniemi
in sod., 1990; Primozic in sod., 2009) menijo, da je potrebno
začeti obravnavo EFKG v obdobju mlečnega zobovja. Nasprotno
so zagovorniki poznega zdravljenja mnenja, da je obravnava
v obdobju mlečnega zobovja neučinkovita (Admund in sod.,
1980; Bell in LeCompte, 1981; Thilander in sod., 1984; Lindner,
1989; Kurol in Berglund, 1992; Viazis, 1995; Tsarapatsani in
66 Revija ISIS - Februar 2013