Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zanimivo
predvsem sodelovanja pri zmanjševanju tveganja pri ljudeh,
ki so se za to pot odločili na lastno pobudo. Mi take pomoči
nimamo. Francija, Nemčija imajo fitoterapevtska svetovanja
v sklopu javnega zdravstva na stroške zavarovalnice. Določen
odstotek ljudi se bo za ibogo odločil tudi za namen detoksikacije,
ne glede na njen pravni status, in če jim zdravniki ne bomo
pomagali varno izpeljati tega postopka, lahko pričakujemo
zaplete.
Evropska naravna in
kulturna dediščina
Zahodna civilizacija temelji na grški kulturi in že Odisej je
od Hermesa prejel rastlino, s pomočjo katere je uspel rešiti
Trideset let
Štefan Grosek
Uvod
Koristil sem letni dopust. Kljub dopustu sem bil danes na
delovnem mestu, na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in
intenzivno terapijo. Nameraval sem pregledati prispelo pošto,
nato pa se pripraviti za obisk enega od kliničnih oddelkov, s
katerim sodelujemo pri raziskovalni nalogi. Mimogrede sem se
oglasil še v tajništvu našega oddelka, da bi pozdravil in vprašal,
ali so kakšne novice za mene. Prijazna tajnica Karmen me
je vprašala: »Ali ste pogledali vašo elektronsko pošto« »Sem
pogledal,« sem odgovoril. »Ali ste vedeli, da ste že 30 let na
našem oddelku in med letošnjo novoletno proslavo vam bo naš
predstojnik podaril knjigo, ki si jo morate izbrati v Mladinski
knjigi. Sporočiti mi morate naslov, da jo bom lahko nabavila,«
je še dejala. »Ni problema,« sem odvrnil in odšel. Med odhajanjem
z oddelka sem pri izhodu malo postal in premišljeval o
številki 30. Ni kaj, veliko let sem že na tem oddelku, nekateri
so še dlje časa, nekateri manj. V zadnjem obdobju je kar nekaj
zdravnikov pediatrov, kirurgov in anesteziologov, s katerimi sem
dolgo vrsto let odlično sodeloval, odšlo v pokoj in tudi zato je
bila številka 30 tista, ki me je navedla k spominjanju na pretekli
čas, na to, kaj sem naredil v tem času in kaj bi lahko, pa nisem,
ter česa nisem nameraval, pa sem naredil. Ugotavljal sem, kako
hitro je minil čas.
Študij na MF sem končal februarja 1980. To je bil čas, ki sta
ga zaznamovala dogodka, ki sta kasneje igrala pomembno
vlogo v mojem nadaljnjem strokovnem delu. Japonski zdravnik
Fujiwara je objavil prvih 10 primerov uspešnega zdravljenja
novorojenčkov s pomanjkanjem surfaktanta in dihalno stisko
v nezrelih pljučih z umetnim surfaktantom, pridobljenim iz
živalskih pljuč. Več kot desetletje kasneje smo ga končno dobili
tudi v našo intenzivno enoto, tako da smo lahko začeli z aplikacijo
surfaktanta nedonošenčkom s pomanjkanjem surfaktanta
in pri tem sem aktivno sodeloval. Drugi dogodek pa je bil
svoje mornarje. Te je čarovnica Kirka spremenila v prašiče, kar
pa je seveda samo prispodoba za pijančevanje, ki je mornarje
odvračalo, da bi poprijeli za vesla in se odpravili na pot domov.
Identiteta te rastline je danes razkrita, pomembno pa je, da je
že Odiseju prav s pomočjo te rastline uspelo premagati urok
zasvojenosti.
Primer iboge, pa tudi drugih domačih in tujih enteogenih
substanc, lepo prikaže potrebo po celostnem pristopu k zdravju.
Medsebojna horizontalna in vertikalna prepletenost vplivov na
vseh ravneh, od celice preko posameznika do skupnosti, znova
pokaže, kako kompleksen je pojem – zdravje.
E-naslov: roman.paskulin@siol.net
mednarodni kongres intenzivistov v Ljubljani leta 1980, na katerega
je prof. Pavle Kornhauser uspel povabiti vse najpomembnejše
svetovne strokovnjake s področja pediatrične intenzivne
medicine, ki so s svojimi predavanji polnili z novim znanjem
ušesa slušateljev, ne samo tujih, ampak tudi slovenskih, kar je
prineslo nov zagon v delo pediatrične in neonatalne intenzivne
medicine v Sloveniji. Ta zagon je trajal vrsto let in sam sem ga
bil deležen od prvega dne, ko sem nastopil svoje novo delo na
tem oddelku. Na političnem področju se spominjam reforme,
ki je prizadela številne ljudi, ker ni bilo novih zaposlovanj, ni
bilo goriva za avtomobile, tedaj smo se lahko vozili samo na
parne ali neparne dneve, in podobnih »pogruntavščin«. In kot
posebnost za zdravnike: delo in specializacijo v bolnišnici si
lahko dobil samo po predhodnem dvoletnem delu »na terenu« v
ambulantah na primarni ravni.
Delo sem začel v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec kot
pripravnik z namenom, da bi nato delal na oddelku za anesteziologijo.
Sprejel me je tedanji direktor bolnišnice prim. Drago
Plešivčnik, odličen kirurg z jasno vizijo, kako naj se razvija
njihova bolnišnica. Po opravljenem pripravništvu sem začel z
delom na oddelku za anesteziologijo, kjer me je pod svoje okrilje
vzela odlična anesteziologinja prim. Vika Rus Vaupotič, vmes
»skočil« za eno leto na služenje vojaškega roka in se vrnil nazaj
v slovenjgraško bolnišnico. To je bilo obdobje intenzivnega
uvajanja TOZD-ov in SOZD-ov, čemur se tudi koroška regija
ni mogla upreti. Kot zdravnik v SOZD-u sem bil zato »posojen«
v ambulanto za splošno medicino, TOZD Slovenj Gradec,
kjer je primanjkovalo zdravnikov (v katerem obdobju pa jih v
Sloveniji ni primanjkovalo) in se vsak teden odpravil za en
dan v Ljubljano v Klinični center na predavanja iz intenzivne
medicine, ki so jih organizirali najvidnejši zdravniki. In na moje
veliko presenečenje ugotovil, da v Kliničnem centru deluje v
okviru otroškega kirurškega oddelka neonatalna in pediatrična
intenzivna enota pod vodstvom prim. Kornhauserja. V trenutku,
Revija ISIS - Februar 2013
53