K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

Lenart Škofgre za high-power democracy. Zavedajoč sevsehpasti,kijihodpirakakršna koli pobuda demokracije kot ideala bivanja skupnosti (različnimožni totali(tari)zmi), se želim postaviti na stran vprašanja, kakolahko ljudje kot skupnost živimo skupaj. Ko sem prej omenil, da setežišče pomika iz konzumerizma k državljanstvu, sem mislili natankoto: pod kakšnmi pogoji je sploh moč misliti enakost ne da bi zapadli vaprioristične sheme izenačevanja gmotnega položaja državljanov.Če se slednjič navežem še malce tesneje na temo pričujoče monografije:upam, da sem posredno uspel pokazati, da je predlog zakonao udeležbi delavcev pri dobičku gospodarskih družb manj stvar doseganjaenakosti v gmotnem položaju posameznikov kot je stvar novepravičnosti, ki deluje na ravni ustvarjanja egalitarne družbe v smisluspoštovanja vloge posameznikov in posameznic ter ustvarjanja pogojevza njihov razvoj kot državljanov in ne kot potrošnikov. Ne gre torejprimarno za vprašanje razmerja med lastniki kapitala, njihovimi deležiin sorazmernimi tveganji ter s tem povezano »ekonomsko« pravičnostjo,temveč gre za razmerje, ki se ustvarja v okviru neke skupnostimed njenimi člani. Sam bi temu v izogib ideološkemu besednjakurekel načelo medsebojne odgovornosti in to načelo je tako političnonačelo sleherne demokratične družbe (negativna svoboda) kakortudi etično ali moralno načelo številnih skupnosti, ki jih tvorimovtemokviru(intunačelo kaže v smer ideala pozitivne svobode). Šenekaj je pomembno omeniti: kot ugotavlja Dahl, je pomemben elementv tem demokratičnem procesu – pomembnejši od racionalnegaelementa – element najširše emocionalne investicije posameznikov.Četudi je Rawls s t. i. »tančico nevednosti« (veil of ignorance) postavilletvico pravičnosti izjemno visoko, to vseeno ni dovolj. Državljani sevečinoma težko vživijo v teorijo, ki jim sicer zagotavlja enakost, vsaj vsmislu ideala, vendar gre tu za to, da se neenakosti radikalno občutijov našem vsakodnevnem delovanju in da teorija ali racionalna sredstvatu niso dovolj. Ljudje smo bitja, ki delujemo v razmerju do drugih bitij.Načelo medsebojne odgovornosti bi lahko bilo načelo,kibinašedelovanjeprepletlo z deweyjevsko vizijo neovirane (ali vsaj manj ovirane)kooperativne izkušnje, ki bi vsem podelilo večje možnosti samouresničevanjakot jih imajo sedaj. A tu naletimo še na eno področje, kiga doslej nismo dovolj tematizirali: področje vzgoje in izobraževanja.To področje je tesno povezano s kulturo demokracije in pripadajočegadržavljanstva.Če sklenem – pojem skupnosti je tako potrebno misliti kar najširšein vanj vključiti tudi okolja, ki dandanes še niso demokratizirana. Vserešitve, ki bodo pod enim ali drugim ideološkim dežnikom (udeležbepri upravljanju ali dobičku; tudi v obliki predlogov kot je utd) do-107