K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

Mato Gostišaže uvodoma pojasnjenega dejstva, da udeležba delavcev pri dobičku–če je sorazmerna in brez pretiravanja v eno ali drugo smer – v resniciza lastnike ni le nekakšen »davek« oziroma neproduktiven izdatek, kipač zmanjšuje njihove »pripadajoče« dobičke, ampak obratno – gre,kot že rečeno, za »investicijo v motivacijo in učinkovitejšo izrabo človeškegakapitala«, ki posledično lahko bistveno povečuje ustvarjenedobičke in s tem tudi nadaljnji »naložbeni interes« finančnega kapitala.Ob upoštevanju tega dejstva je jasno, da v končni posledici – najponovimo še enkrat – zaradi te udeležbe ni nihče v ničemer ekonomsko»prikrajšan«, ampak pridobijo vsi. Tega zato ne smemo spustitiizpred oči v nobenem trenutku in v nobeni točki celotne razprave oproblematiki obvezne udeležbe delavcev pri dobičku.Dobiček je nagrada za riziko investiranja, ki pa delavcem ni lasten!Ločiti »podjetniško iniciativo« in »riziko investiranja«. Trditev, da jedobiček nagrada lastnikom za poslovno tveganje oziroma za »riziko,ki ga z investiranjem prevzemajo lastniki kapitala, delavcem pa ta nilasten«, je torej strokovno precej poenostavljena. Prej obravnavana»podjetniška iniciativa« in »riziko investiranja« lastnikov finančnegakapitala sta dva vsebinsko zelo različna pojma, pri čemer pa – naj ponovimoše enkrat – ne prva ne druga teoretično nikakor ne utemeljujetanjihove izključne pravice glede delitve (celotnega) dobička. Še zlastito velja glede prevzemanja poslovnega rizika za investirani kapital(ustanovitveni kapital in morebitne kasnejše dokapitalizacije podjetja).Zakaj?1. Za razliko od prej obravnavane »podjetniške iniciative« poslovnotveganje z udeležbo v podjetju ni nekaj, kar bi bilo lastno samo lastnikomfinančnega kapitala, ne pa tudi zaposlenim. Brez dvomaso namreč, kot že rečeno, tudi zaposleni s svojo (čeprav kasnejšo)udeležbo v podjetju v vsakem primeru – in to celo eksistenčno– udeleženi pri poslovnem tveganju, očemer zlasti aktualna dogajanjav tej gospodarski krizi ne dopuščajo več kakih resnejšihteoretskih dvomov. Ta riziko je sicer res drugačne narave kot prilastnikih finančnega kapitala, vendar zato v načelu nič manjše,prej obratno.Nikakor namreč ne drži, da z udeležbo v podjetju lahko »izgubijo«le lastniki finančnega kapitala. »Izgub« je kajpak več vrstintudiniso nujno samo finančne narave. Samo za primer, ki je lahko leeden izmed mnogih: kaj če si, na primer, nekdo z zaposlitvijo v»napačnem« podjetju, ki mu v nasprotju s pričakovanji in obljubamine omogoča optimalnega osebnostnega in strokovnega razvoja,za lep čas ali celo trajno uniči sicer obetavno kariero (in47