K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

1Razmerje med delomin kapitalom – močinnemočza temeljne družbenespremembeRado BohincUvodReforme, ki jih je razmahnil razpad prejšnje države, so bile velikih razsežnosti.Ne le, da so pripeljale do razpada države in nastanka novih,tudi Slovenije; tu je bila tudi korenita sprememba družbenih intemeljnih ekonomskih odnosov, ki smo jo poimenovali privatizacijain uvedba večstrankarskega sistema. Temeljito so se spremenila tudirazmerja med delom in kapitalom.Če si prikličemo v spomin, je tedanji politični sistem temeljil naenopartijskem sistemu, ekonomski sistem pa na družbeni lastnini,dogovornem gospodarstvu in samoupravljanju na vseh ravneh odločanja.Do velikanskih političnih in ekonomskih sprememb je prišlo sočasno,sicer bi verjetno ne bilo niti enih niti drugih. Potrdila se je zgodovinskovečkrat preverjena izkušnja, namreč, da se resnične družbenespremembe, takšne, ki pomenijo tudi prevrednotenje razmerijmed delom in kapitalom, izpeljejo le v razmerah temeljitih političnihsprememb.Vprašanje, ki se zastavlja že stoletja in je žal vroče tudi danes, je,zakaj od ljudstva demokratično izvoljeni predstavniki ne zmorejo odločitev,ki bi družbeni ustroj tektonsko (torej v samih temeljih) spremenileoz. zakaj vsa prizadevanja reformatorjev ostajajo na ravni kozmetičnihpopravkov znotraj nespremenjenega vrednostnega sestava.Temeljite spremembe razmerij med delom in kapitalom bi bile, čebi se delavcem zagotavljala udeležba pri dobičku obvezno, na podlagiprisilnega predpisa in ne le na podlagi dobre volje lastnika.