Kako ublažiti trk med delom in kapitalom120vprašaj <strong>na</strong>jbolj obče opredelitve <strong>na</strong>šega časa, saj je od teh odvisno vse<strong>na</strong>daljnje raziskovanje. V <strong>na</strong>sprotnem primeru se bomo vedno vrteliznotraj enih-in-istih horizontov, vprašanj in odgovorov.Toda,<strong>na</strong>kajmerimo,kogovorimoo»<strong>na</strong>šemčasu«? To je predvsemtista »danost«, ki je odraz dejanj preteklih (in morebiti tudi <strong>na</strong>ših) generacij– njihovega prekomernega dela in odsotnosti političnega delovanja.To je obenem tista »danost«, ki jo <strong>na</strong>še mišljenje vedno lahkopostavi pod vprašaj; <strong>na</strong>še politično delovanje pa zameji in s tem odpremožnost za nekaj drugega. Naš čas ni nič objektivnega in od <strong>na</strong>s neodvisnega.Obenem pa je <strong>na</strong>š čas tisto, <strong>na</strong>ddoločujoče, kar <strong>na</strong>s – v kolikorga nismo pripravljeni resno misliti – določi do te mere, da postanemo,celo nehote – kar je daleč<strong>na</strong>jboljučinkovito –, utrjevalci obstoječega.Šele sedaj, ko smo za silo razprli vprašanje trka »dela« in »kapitala«,in to v pogojih ma<strong>na</strong>gerske revolucije, ki je za <strong>na</strong>s bistve<strong>na</strong> določitev<strong>na</strong>šega časa, lahko poskušamo razmisliti, ali je udeležba delavcev pridobičku gospodarskih družb prava rešitev. Razmislek bo seveda temeljil<strong>na</strong> opažanjih povezanih s pojavom ma<strong>na</strong>gerske revolucije in bomeril <strong>na</strong> to, kaj bi udeležba pomenila v teh pogojih. Omenili smo dvebistveni določitvi začetka ma<strong>na</strong>gerske revolucije, ki obe merita <strong>na</strong> reševanjetrka med delom in kapitalom: učinkovitost in produktivnost.Zdi se, da bi udeležba delavcev pri dobičku – če bi do tega že kdajprišlo – lahko <strong>na</strong>stopila le kot motivacija, v smislu: pripustimo jih kdelitvi dobička, da bodo potem bolj motivirani za opravljanje svojegadela. To pa bi bila predvsem motivacija za večjo učinkovitost in večjoproduktivnost. Še učinkovitejšeopravljanjedelapajehojapopoti,pokateri že hodimo in dodatno poglabljanje tega, kar se <strong>na</strong>m že kaže kotproblem <strong>na</strong>šega časa.Eden od neposrednih rezultatov učinkovitejšega opravljanja dela jezmanjševanje števila potrebnih delavcev – njihova rastoča odvečnostv delovnem procesu. Udeležba delavcev pri dobičku kot motivacija zaučinkovitejše opravljanje dela se lahko hitro izteče v več delainvečimeti za nekatere ter ničdelainmanjimetizadruge.Torejpottja,kjerže smo.Če pa je odvečnost delavcev zgolj začasen pojav, v tem smislu, dabodo ti začasno odvečni <strong>na</strong>šli delo v neki drugi panogi, potem pomenito predvsem ustvarjanje in iskanje <strong>novi</strong>h panog dela. To ustvarjanje<strong>novi</strong>h panog dela se konča tako, da je v delovni proces vpotegnjenihvse večinveč segmentov, ki pred tem niso bili podvrženi logiki dela. 1010. Z bolonjsko reformo postaja študij bolj podoben delu kot pa študiju (izdelovanjesemi<strong>na</strong>rskih <strong>na</strong>log; obvez<strong>na</strong> prisotnost v procesu izdelovanja študentov . . .), zatokot gobe po dežju rastejo razni karierni centri in vse večsegovoriopripravištudentov
Primož TurkS tem postaja delovni proces totalen in družba res samo še družbadela.Problem udeležbe delavcev pri dobičku gospodarskih družb, v kolikortaudeležbaučinkujekot motivacija, je v tem, da lahko hitro sprostiše več učinkovitosti in produktivnosti, ki po eni strani spodjedata delavcesame (njihova delov<strong>na</strong> mesta), po drugi strani pa širita delovniproces v vedno nove smeri in segmente. Reševanje »trkov« v da<strong>na</strong>šnjidružbi dela, ki niso več samo (to so še <strong>na</strong>jmanj) trki med delom inkapitalom, bi se morali začeti <strong>na</strong> toči spoz<strong>na</strong>nja, da bomo kmalu, čemorebiti že nismo, trčili v meje sveta. Reševanje da<strong>na</strong>šnjih »trkov« bise moralo gibati predvsem v smer zamejevanja vsega, kar ruši mejeobstoja sveta.LiteraturaAkin,W.E.1977. Technocracy and the American dream: The TechnocratMovement, 1900–1941. Berkeley, ca: University of California Press.Arendt, H. 1996. Vita activa. Ljublja<strong>na</strong>: Krti<strong>na</strong>.———. 1998. The Human Condition. Chicago: The University of ChicagoPress.———. 2006. On Revolution. New York: Penguin.Bellamy, E. 2005. Looking Backward: 2000–1887. Stilwell, ks: Digireads.com.Berle, A., in G. Means. 2007. The Modern Corporation and Private Property.London: Transaction.Burnham, J. 1945. The Ma<strong>na</strong>gerial Revolution or What is Happening inThe World Now. New York: Penguin.———. 2010. »Ma<strong>na</strong>gerska revolucija ali kaj se ravnokar dogaja v svetu(izbra<strong>na</strong> poglavja).« Časopis za kritiko z<strong>na</strong>nosti 38 (240): 73–82.Calvert, M. A. 1967. The Mechanical Engineer in America 1830–1910. Baltimore,md: Johns Hopkins Unversity Press.Chandler,A.D.,Jr.2002. The Visible Hand: The Ma<strong>na</strong>gerial Revolution inAmerican Business. 16. izd. London: Belk<strong>na</strong>p.Drucker, P. F. 1995. Post-capitalist Society. Oxford: Butterworth-Heinemann.Heidegger, M. 1997. Bit in čas. Ljublja<strong>na</strong>: Slovenska matica.Kovačič, G. 2010. »Han<strong>na</strong>h Arendt o Karlu Marxu in postfordistični socializem.Kaj je smisel ekonomije?« V Postfordizem, ur. G. Kirn, 79–103.Ljublja<strong>na</strong>: Mirovni inštitut.Kuzmanić, T., ur. 2008. Prispevki h kritiki ma<strong>na</strong>gerske paradigme: P. F.121<strong>na</strong> čimprejšnjo vključitev <strong>na</strong> trg dela – če se le da že med študijem samim. Z<strong>na</strong>nstvenoraziskovanje in pedagoško poučevanje sta vse bolj le-še delo: izdelovanje raziskav,proizvodnja z<strong>na</strong>nstvenih člankov...