K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

Obvezna udeležba delavcev pri dobičku in ekonomska demokracijameljeno, denimo, za Microsoft krilatica, da gre praktično ves njegovkapital vsak večer domov spat, s čimer je v zvezi s tem povedano vse,kar je bistveno. Temeljno vprašanje sodobnega podjetja torej že dolgoni več, kaj le-to poseduje, ampak kaj zna in zmore narediti (Kolaković2003).Prav nesporno priznanje obstoja in učinkovanja človeškega kapitalapri ustvarjanju nove vrednosti v produkcijskih procesih pa predstavljatudi teoretsko podlago za »obvezno« udeležbo delavcev pri dobičku.38Kaj torej ustava v resnici varuje? Če torej že razpravljamo o pravici douživanja sadov zasebne lastnine nad kapitalom, potem moramo bitipri tem vsekakor dosledni in stvar obravnavati ustrezno celovito, karpomeni izhajati iz zdaj že povsem nespornega in zgoraj podrobnejepojasnjenega dejstva, da:• imamo v produkcijskih procesih v podjetjih danes opravka – ne skapitalom na eni strani in klasično pojmovanim (manuelnim) delomoz. t. i. delovno silo (kot produkcijskim sredstvom oz. virom,ki ga je mogoče kupiti na trgu za plačokot»tržnocenodelovnesile«, in s katero lahko podjetje oz. delodajalec potem prosto razpolagakot s »svojo« pošteno kupljeno lastnino) na drugi strani –ampak v bistvu le z dvema različnima vrstama kapitala, ki imatapačtudirazlične lastnike;• je ustvarjeni poslovni rezultat (kakršenkoli že je) vedno »skupnirezultat« v podjetju udeleženega finančnega in človeškega kapitala– ker eden brez drugega pač nemoretaustvarjatinovevrednosti;• imajo njuni lastniki že po klasičnem pojmovanju lastninske pravicezato tudi pravico ustrezno participirati na skupnih sadovihangažiranja njunega kapitala, pri čemer drug drugega glede tegane morejo na nobeni ustavnopravni podlagi »razlastniniti« in si vceloti enostransko prilastiti tudi »tujega« deleža pri novoustvarjenivrednosti (dobičku).»Delovno silo« imajo stroji, ne ljudje, njihov poslovni strošek pa jeamortizacija. Ljudem torej kot nagrada za njihovo udeležbo v produkcijskihprocesih pripada udeležba pri soustvarjenem dobičku, nelotne vrednosti podjetja predstavljala opredmetena sredstva, katerih delež je 30 letkasneje upadel na vsega 38 odstotkov. Ugotovitve ustanove Brookings potrjujejo tudidruge raziskave. Baruch Lev je tako, na primer, ugotovil, da je bilo leta 1929 kar 700dstotkov naložb orientiranih v opredmetena sredstva, kar se je spremenilo v 90. letihprejšnjega stoletja, ko je bila večina naložb usmerjenih v neopredmetena sredstva(Edvinsson, po Jelovšek 2006, 3).