K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

Rok Svetlični Marxov, pač pa tisti, ki ga je opisal Hegel. Ne revolucionarna oblast,morda bo nekoč sam kapitalizem v svojem jedru proizvedel ureditev,ki jo izrisuje komunistična vizija. Ni naključno, da nekateri kot primersocialistične ureditve, ki je sposobna gospodarsko preživeti, omenjajoskandinavski gospodarski model.Sstališča teh procesov je posebej zanimiv prav predlog zakona oudeležbi delavcev pri dobičku, saj zaključuje smiselno vrsto premen,ki so se začele pri pojmu dela in lastnine. Z drugimi besedami, udeležbadelavcev pri dobičku je manjkajoči člen za potrditev naše teze,da se Marxova vizija odprave kapitalizma dogaja ravno sredi kapitalizmasamega. Naj na tem mestu še enkrat izpostavimo register tegaprispevka. Ne gre nam za vrednotenje predloga zakona, za prebijanjeskozi številne pro et contra argumente. Ne zagovarjamo zakona nitimu ne nasprotujemo. Naš pristop je filozofsko-zgodovinski, ki ima deskriptivnonalogo. Če je nek pojav zgodovinsko upravičen, se lahkopotrdi le za nazaj. Skozi okoliščino, da je zmožen za preživetje.129LastninaTradicionalno je bila lastnina razumljena kot absolutna oblast človekanad stvarjo. Najlepše jo opisuje skrajna meja te oblasti, pravica douporabe, ki vključuje njeno izrabo, uničenje: dominium est ius utendiet abutendi. Tako razumevanje lastnine se razvije v rimskem pravu inje znova vneseno v velike kodifikacije civilnega prava, ki jih prineserazsvetljenstvo. Tudi v Napoleonov Code civil iz leta 1804, sčigar pojmovanemlastnine se sreča Marx. Dejansko se ta pojem lastnine razviježe prej, v Deklaraciji o pravicah človeka in državljana iz leta 1789,kijo povzema francoska Ustava iz leta 1793. Marxova kritika (Marx 1969b,173):Praktična uporaba človekove pravice svobode je človekovapravica privatne lastnine. V čem je človekova pravica privatnelastnine. 16.člen (Ustava iz leta 1793): »Pravica do lastnineje pravica, ki pripada vsakemu državljanu, da po svoji voljiuživa in razpolaga s svojim premoženjem, s svojimi dohodki,s sadovi svojega dela in svoje prizadevnosti.« Človekova pravicaprivatne lastnine je torej pravica, da samostojno (à songré), ne glede na druge ljudi, neodvisno od družbe uživasvoje premoženje in razpolaga z njim, pravica sebičnosti. Tistaindividualna svoboda tvori hkrati z opisom uporabo leteosnovo občanske družbe. Vsakemu človeku dopušča, dav drugem človeku ne najde udejanjenja, ampak oviro svojesvobode.