K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

Mato Gostišapravičnosti družbenoekonomskega sistema in s tem družbene kohezivnostinasploh. Vse te oblike delavske participacije namreč vbistvupredstavljajo pravzaprav tudi edino možnost za postopno (evolutivno)sistemsko preseganje klasičnega mezdnega odnosa med delom in kapitalom.30Kot že rečeno, namreč nedvomno šele delavec, ki je ustrezno udeležentako pri upravljanju kot pri delitvi rezultatov poslovanja in (vokviru sistema delavskega delničarstva) po možnosti čim širše tudi nafinančnem kapitalu podjetja, ni več klasični mezdni delavec, ampakpostane v načelu povsem enakopraven udeleženec družbenoekonomskihodnosov kot nosilec t. i. človeškega kapitala (opomba: odtod nenazadnje tudi pojem »ekonomska demokracija«). To pa seveda hkratiže bolj ali manj samodejno zagotavlja tudi večjo notranjo povezanostin pravičnejšo delitev novoustvarjene vrednosti, in sicer – kar je privsem najbolj bistveno – že znotraj samega družbenoekonomskega sistema,ne preko države in njenega proporcionalnega davčnega sistemain socialnih korektivov.***55V tem smislu razumljen sistem ekonomske demokracije ima torejpoleg pozitivnih ekonomskih efektov hkrati v bistvu že sistemsko vgrajenopraktično učinkovanje tudi v smeri večje socialne pravičnosti inkohezivnosti. Pospešen razvoj tega sistema je danes nekaj, čemur sepreprosto ni večmogoče izogniti, ampak je to v bistvu že razvojni imperativ,in sicer• če že ne zaradi eventualnega načrtnega zasledovanja splošnihnačel in ciljev družbene pravičnosti,• pa zagotovo vsaj zaradi čiste ekonomske nuje, ki nas bo zanesljivov to slej ko prej prisilila.Skratka, če ponovimo eno od uvodnih misli: sistem ekonomske demokracijepravzaprav predstavlja neko logično naslednjo fazo sodobnegakapitalizma, ki pač nebovečklasični mezdni kapitalizem, ampakbo, recimo temu, »kapitalizem s (tudi) človeškim kapitalom«. Zatoje obvezno udeležbo delavcev pri dobičku vsekakor treba obravnavatiizključno v širšem kontekstu tovrstnih splošnih družbenih prizadevanjza bodočo ekonomsko učinkovitejšo in socialno pravičnejšo družbo,ne kot neke vrste »socialni korektiv« znotraj nespremenjenega mezdnegakapitalizma, ki bi ga država pač želela v nasprotju s koncep-30. V zvezi s tem velja ponovno spomniti na že citirano misel Bolle de Bala o »velikidružbeni (r)evoluciji«.