K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

Udeležba delavcev pri dobičku – pesek ali bencin v motor liberalnega kapitalizma?90zuddob ureja udeležbo delavcev in delavk (v nadajevanju delavcev)pri dobičku družbe, pogodbo o udeležbi pri dobičku, postopekza sklenitev pogodbe, denarno in delniško shemo ter pogoje za pridobitevolajšav pri davkih in prispevkih za socialno varnost (1. členzuddob).Uporablja se za vse kapitalske družbe, razen določb o delniškishemi, ki se uporablja samo za delniške družne, katerih delnice souvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev, torej za javne delniškedružbe (prvi odstavek 2. člena zuddob). Uporablja se le za udeležbopri dobičku, pri kateri se delavcem izplača največ 20 odstotkovdobička posameznega poslovnega leta, vendar ne večkot10 odstotkovletnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu,posamezni delavec pa lahko prejme največ 5.000 eur (drugi odstavek2.člena zuddob).Udeležba pri dobičku ne sme posegati v že pridobljene pravicedelavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja (drugi odstavek 4. členazuddob). Pregled v praksi obstoječih shem kaže, da so podjetja z udeležbopri dobičku pogosto nadomestila nekatere druge finančne ugodnosti(npr. božičnico in trinajsto plačo), zato se postavlja vprašanje,ali takšen prehod na udeležbo pri dobičku pomeni poseg v pridobljenepravice delavcev. 8vijati in spodbujati različne oblike udeležbe delavcev pri dobičku, tako da bodo vnajvečji meri doseženi pozitivni učinki za višjo raven produktivnosti in donosnostidružb. Izbira o pozitivnih učinkih je prepuščena družbam, ki v konkurenčnem okoljupresojajo pomen višje produktivnosti, dodane vrednosti, razvoja in rasti gospodarskegasubjekta.« (Vlada Republike Slovenije 2007)8. Po2. odstavku 4. člena zuddob udeležba delavcev pri dobičku ne sme posegativ že pridobljene pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Pri tem sepostavi vprašanje, kaj se šteje za pridobljene pravice delavcev. Pojem pridobljenihpravic (iura quaesita) se namreč nanaša na pravice, ki so že individualizirane in opredeljenev zasebnem ali oblastnem posamičnem pravnem aktu. Pojem pridobljenihpravic je torej ustaljen pravni termin, katerega vsebina je jasno določena. Iz navedenegaizhaja, da so pravice, določene v pogodbi o zaposlitvi, pridobljene pravice, vkatere delodajalec s sklenitvijo pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku ne sme posegati.Pravice, ki so določene v splošnem pravnem aktu, npr. v kolektivni pogodbiali splošnem aktu delodajalca, pa niso pridobljene pravice. V zvezi s povedanim veljaopozoriti tudi na odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. u-i-12/95 ter u-i-152/94 vkaterihjesodišče odločilo, da višina plače ni pridobljena pravica, saj se lahkospreminja s kolektivno pogodbo, splošnimi akti delodajalca ali z zakonom. Upoštevajočnavedeno je razumeti, da 2. odstavek4. člena zuddob ne določa, da se morajo vsplošnih aktih delodajalca ali v kolektivnih pogodbah zadržati vse do sedaj dogovorjenepravice delavcev, temveč le to, da mora delodajalec kljub delitvi dobička delavcuzagotoviti vse pravice, ki izhajajo iz splošnih aktov delodajalca ali iz kolektivnih pogodb.Razumeti je, da delodajalec na račun delitve dobička ne sme kršiti veljavnihpravic delavcev. (Franca in Globočnik 2008)