K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

Obvezna udeležba delavcev pri dobičku in ekonomska demokracijaTržna vrednostorganzacijeFinančnikapitalIntelektualnikapitalČloveškikapitalStrukturnikapital36OdjemalskikapitalOrganizacijskikapitalInovacijskikapitalProcesnikapitalIntelektualnalastninaNeotipljivasredstvaSlika 2.2Intelektualni kapital organizacije (povzeto po Skandia,v Roos idr. 2000, 21)za razliko od »produkcijskih sredstev« ne nazadnje tudi bistvo pojma»kapital« – ga tudi novejša ekonomska teorija (vsaj od zgodnjih 90-ihlet naprej 11 ) bolj ali manj enotno in povsem utemeljeno obravnava ne-11. Čeprav so teorijo intelektualnega kapitala v ekonomiji že prej začeli razvijati številniavtorji, kot so Paul Romer, Hiroyuki Itami, Rubin Penrosa, Richard Nelson indrugi, je bil ključen korak v tej smeri v novejšem času narejen na Švedskem. Začetnikt.i.švedskešolejebilKarl-ErikSveibyssvojoleta1989 objavljeno knjigo The Invisiblebalance Sheet, ki je s svojimi deli navdahnil mnoge ekonomiste, med katerimi jedanes eden najbolj znanih Leif Edvinsson, ki je leta 1991 postal prvi direktor za intelektualnikapital na svetu, in sicer v švedski zavarovalnici Skandia, kjer je leta 1995 zasnovalposeben model merjenja, spremljanja in upravljanja intelektualnega kapitalav podjetju, imenovan Skandia Navigator. Temu modelu danes v takšnih ali drugačnihrazličicah sledijo že tudi številna druga velika podjetja v svetu. Intenzivnejše teoretičnoproučevanje človeškega kapitala znotraj koncepcije intelektualnega kapitala pase začne predvsem s člankom Scotta R. Sweetlanda »Human Capital Theory: Foundationsof a Field of Inquiry« iz leta 1996,čeprav je teorijo človeškega kapitala v bistvu