K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

Obvezna udeležba delavcev pri dobičku in ekonomska demokracijaiz drugega odstavka prejšnjega člena.« Predlagani zuddob-1 kasneje(ob ponovnem glasovanju v Državnem zboru na podlagi veta Državnegasveta) sicer ni bil sprejet, tako da še naprej ostaja v veljavi Zakono udeležbi delavcev pri dobičku iz leta 2008, ki v celoti temelji na načeluprostovoljnosti udeležbe. Kljub temu pa v strokovnih krogih idejaobvezne udeležbe ostaja živa in bo skoraj zanesljivo predmet temeljitejšegaproučevanja tudi v prihodnje.26Opredelitev pojma ekonomska demokracijaUvodoma bi želel poudariti, da je udeležbo delavcev pri dobičkunujno obravnavati v širšem kontekstu pojma »ekonomska demokracija«,s katerim običajno označujemo predvsem tri temeljne oblike sodobnet. i. organizacijske participacije zaposlenih, in sicer (poleg udeležbepri dobičku) sta to še:• sodelovanje delavcev pri upravljanju in• širše notranje lastništvo zaposlenih oz. t. i. delavsko delničarstvo.Vse te tri oblike delavske participacije imajo namreč nekatere skupneznačilnosti, na podlagi katerih jih lahko med seboj povežemo vzgoraj omenjeni pojem ekonomska demokracija. Za okvirno pojasnitevvsebine tega pojma, kakor bo uporabljen v tem prispevku, 1 pa najzaenkrat le povzamem nekaj osnovnih tez, ki bodo v nadaljevanju natančnejepojasnjene in utemeljene še v tistem delu razprave, ki se sicernanaša na ožjo problematiko (obvezne) udeležbe delavcev pri dobičku.1. Dejstvo je, da smo v sodobni družbenoekonomski realnosti pričaizredno hitro naraščajočemu pomenu t. i. človeškega kapitala(znanje, ustvarjalnost, delovna motivacija in organizacijska pripadnostzaposlenih) in intelektualnega kapitala nasploh za doseganjevečje poslovne uspešnosti podjetij, vse večji del tržnevrednosti podjetij – po Edvinssonu (glej Roos idr. 2000, 21)jotvoritafinančni in intelektualni kapital – pa danes predstavlja njihovintelektualni (človeški in strukturni) kapital. Teze, da zaposleniv sodobnih pogojih gospodarjenja »niso več lemezdnadelovnasila, ampak glavno bogastvo, največja konkurenčna prednost innajpomembnejše premoženje podjetij«, torej že zdavnaj niso večzgolj prazne fraze.2. Paradoksalno pa je, da je kljub tem očitnim premikom težiščapomena za ustvarjanje nove vrednosti s finančnega na človeški1. Podrobneje o vsebini in različnih znanih definicijah pojma ekonomska demokracijav Kanjuo Mrčela (1999, 128–135)invGostiša(2009, 3).