K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

Kako ublažiti trk med delom in kapitalom118nja delavskih nemirov šele odprle pot znanstvenemu managementu(Shenhav 2002, 175–181).S samim vzpostavljanjem znanstvenega managementa in njegovimirazličnimi vidiki in smermi se na tem mestu ne bomo ukvarjali.Ogledali si bomo le dva aspekta, dve »zdravili«, ki jih Taylor predpiše,da bi rešil trk med delom in kapitalom. Prva rešitev se nekako še umeščav to, kar je bil »najvišji ideal klasične politične ekonomije« (Arendt1996, 320), to je produktivnost (productivity). Večja produktivnost najbi, po Taylorju, privedla predvsem do povečanja produkcije materialnihizdelkov, kar bi bila osnova za splošno blaginjo tako delavcevkot lastnikov (»kapitalistov«). Ali rečeno še na ravni inženirjev: niso senamerili uporabljati »socialističnih metod« pravičnejše redistribucijebogastva, ampak pot, ki meri na »ustvariti več bogastva« (Calvert 1967,286).Druga pot reševanja, ki je docela inovativna, v primerjavi z »idealomproduktivnosti« je večja učinkovitost (efficiency) opravljanja dela.Princip učinkovitosti je novum znanstvenega managementa, ki bi gazaman iskali na področju starejše politične ekonomije. Politična ekonomijase ni ukvarjala z vprašanjem učinkovitosti, temveč »zgolj«zvprašanjem produktivnosti. Če hočemo iskati izvore principov učinkovitostise moramo napotiti v smer inženirjev in inženirskega gibanja,zlasti druge polovice 19. stol.vzda. Inženirji in na »ideološki«ravni tehnični utopisti so tisti, ki večinoma stavijo na učinkovitost.Znanstveni management gradi na tem izhodišču in Taylor (1911; 1998)povzdigne učinkovitost v eno izmed primarnih maksim (znanstvenega)managementa. Vendar pa je zadeva še bistveno širša, saj je konec19. inzačetek 20. stoletja v zda naravnostprežetzvprašanjemučinkovitosti. S tem se ukvarjajo inženirji, tehnični utopisti, znanstvenimanagerji, tehnokrati, ameriška predsedniška administracija(najbolj izrazito Herbert Hoover), številna parcialna gibanja za večjoučinkovitost (npr. kako učinkovito opraviti gospodinjska opravila).Skratka, to kar nas na tem mestu zanima, je vprašanje, kako se jeposkušalo ublažiti trk med delom in kapitalom, v pogojih managerskerevolucije, ki se začne z znanstvenim managementom. Poglavitnarešitev, ki jo ponudi znanstveni management je večja učinkovitostopravljanja dela. V ta namen se Taylor loti znanstvenega proučevanjaopravljanja dela, ki gre v smeri njegovih znamenitih »študij časa« (timestudy). 8 Te študije pokažejo, da se večino dela opravlja neučinkovito8. Še bolj domiselno študijo dela sta izvedla zakonca Gilbreth. Če Taylor stavi predvsemna merjenje časa opravljanja posameznih gibov (Taylorjeva znamenita štoparica),torej »time study«, pa se zakonca Gilberth osredotočita predvsem na t. i. »mo-