K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

Razmerje med delom in kapitalom22nizaciji plačnega sistema in uvajanju plačnih sistemov, vezanih na uspešnostposlovanja podjetja.Krepitev podjetniške ravni kolektivnih pogajanj prav tako prispevakvečji svobodi delojemalcev in delodajalcev za pogajanja o sistemunagrajevanja po prispevku oz. uspešnosti podjetja. Podobno velja zaVeliko Britanijo, ki je pgogajanja prav tako premaknila z nacionalneoz. področne ravni na podjetniško, kar je prav tako spodbudilo razvojudeleženih in delavsko delničarskih shem. V zda je prav okoliščina,da je kolektivno pogajanje že od nekdaj močno decentralizirano, najboljzanesljivo prispevala k precejšnji razširjenosti shem udeležbe vtej državi.Države pri uvajanje zakonodaje in spodbujevalnih ukrepov finančneudeležbe zaposlenih sledijo različnim gospodarskim ciljem. Takoje npr. za Francijo in Veliko Britanijo značilno, da so se oblike delavskefinančne udeležbe zakonsko odpirale v obdobju sorazmerno visokegadela državnega lastništva. Podobno velja za razmere v postsocialističnihdržavah centralne in vzhodne Evrope.Na Japonskem so bili vzgibi uvajanja delavske udeležbe vseskozibolj sestavina upravljanja s človeškimi viri oz. spodbud večji produktivnosti,v zda pa npr. uvajanja različnih pokojninskih shem.Nacionalne izkušnje in dosežki pri uvajanju različnih oblik oz. potifinančne udeležbe zaposlenih v mnogočem zavisijo od nacionalnihsistemov, industrijskih razmerij, pa tudi od odnosa socialnih partnerjevter njihove pogajalske uspešnosti oz. družbene in politične moči.Različnost v moči in razvitosti industrijskih razmerij ter nasploh socialnegapartnerstva ne dovoljuje, da bi priporočili univerzalno shemofinančne udeležbe zaposlenih, ki bi bila najbolj učinkovita povsod.Uvajanje najoptimalnejših oz. najučinkovitejših oblik je potrebno zatopresojati v kontekstu splošnih družbenih razmer ter gospodarsko političnihciljev, ki se jih želi po tej poti doseči. Zakonodajne ter ekonomskopolitičnespodbude uvajanju in razvoju finančne udeležbe sovmnogočem prispevale k dvigu zavedanja o medsebojni koristi partnerjevna podjetniški ravni.Za Slovenijo velja, tako kot tudi za druge posttranzicijske države, danaj finančna udeležba zaposlenih ne bo le oblika privatizacije oz. korelativpretežnega notranjega lastništva kot rezultata privatizacijskihshem, ampak bolj samostojna oblika spodbude večji povezanosti ininteresne odvisnosti zaposlenih in podjetja oz. orodje vzpostavljanjaistosmernih interesov delodajalcev in delojemalcev.Slovenija je pred odločilnim vprašanjem: nadaljevati z doslej razmeromaneuspešno obliko ali ne.