K novi paradigmi pravičnosti - Založba Univerze na Primorskem

2Obvezna udeležba delavcevpri dobičku in ekonomskademokracijaMato GostišaUvodUdeležba delavcev pri dobičku kot oblika t. i. finančne participacijezaposlenih je zlasti v razvitejših zahodnoevropskih gospodarstvih žedodobra uveljavljena, njeni pozitivni ekonomski učinki pa so empiričnodokazani z mnogimi znanstvenimi raziskavami. Njeno širše uveljavljanjev praksi posebej podpirajo tudi številna priporočila različnihinštitucij eu, temelječa na omenjenih raziskavah. Zato danes ne vteoriji ne v praksi pravzaprav ni več vprašanje udeležba delavcev pridobičku – da ali ne, temveč bolj ali manj le še vprašanje ali naj bo taprostovoljna ali zakonsko obvezna. Prav to vprašanje je tudi predmettega prispevka, v katerem bom skušal nanizati nekaj glavnih strokovnihargumentov v prid uvedbi zakonsko obvezne udeležbe, ki jo sicerosebno vsestransko podpiram.V Sloveniji je omenjeno vprašanje postalo aktualno zlasti v okvirurazprav o Predlogu prenovljenega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku(zuddob-1) (Vlada Republike Slovenije 2010), ki je predvidevaluvedbo delno obvezne udeležbe, in sicer v okviru določbe 2. odstavka3. člena, ki naj bi se glasila: »(2) Če skupščina družbe sprejme sklepodelitvivečkot25 %bilančnega dobička, se mora del dobička, namenjenegaza razdelitev, obvezno nameniti delavcem. Del bilančnegadobička, ki se v tem primeru deli delavcem, ne sme biti manjši od25 % celotnega bilančnega dobička, namenjenega za razdelitev, razen,če ta znesek preseže kriterije iz drugega odstavka prejšnjega člena. Vtem primeru se znesek bilančnega dobička, namenjenega za razdelitevdelavcem, lahko zmanjša največ za toliko, da ne presega kriterijev