SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

96 Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil.
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
prevoţenih dolţin s smermi in dolţinami, ki so določene na podlagi koordinat v podatkovni
bazi. Pogosteje je uporabljena metoda, ki temelji na tvorjenju verjetnostnega območja.
Algoritem na podlagi podatkov o natančnosti poloţaja tvori območje zaupanja poloţaja (npr.
elipsa napak oziroma pogreškov ali pravokotnik). Če vozilo ni na cest se območje zaupanja do
določene stopnje povečuje, dokler algoritem ne sklene, da se vozilo nahaja izven znane cestne
mreţe.
Začetek razvoja teorije mehke logike sega v šestdeseta leta. Članek avtorja L. A. Zadeh
(Zadeh, 1965) prvič obravnava tako imenovane mehke ali zamegljene veličine, ki jih ni
moţno opisati s formalnim matematičnim zapisom, vključno s teorijo verjetnosti. Potrebo za
njihovo uvedbo, kot tudi za razvoj ustreznih matematičnih postopkov, je utemeljil z dejstvom,
da je človeško zaznavanje in opisovanje bioloških in mehanskih sistemov daleč od natančno
definiranega matematičnega izrazoslovja in brez natančno poznanega zakona porazdelitve.
Danes se je mehka logika uveljavila na mnogih področjih, povezana predvsem z ekspertnimi
sistemi. Predvsem se uporablja na področju razpoznavanja vzorcev, procesiranja signalov,
elektroniki, zlasti na področju vodenja in identifikacije sistemov. Razvoj na tem področju je
usmerjen v izboljšanje optimizacijskih algoritmov, ki upoštevajo npr. statistične podatke o
prometnem toku in uporabljajo dinamično optimizacijo časa. To odpira popolnoma nov
podprostor stanj, ki močno poveča mnoţico rešitev. Algoritmi bi naj bili dovolj robustni, da
se lahko ustrezno odzovejo na nenadne spremembe podatkov (npr. v primeru prometnih
nesreč, spremenjenih vremenskih razmerah, delu na cesti, zaporah cest idr.). Optimizacija poti
se običajno izvaja glede na razdaljo, čas (računan glede na omejitve hitrosti) ali ceno
(kombinacija cene goriva, cestnin, porabljenega časa). Na področju optimiziranja časa (ki se
posledično izraţa npr. v stroških, morebitnih zmanjšanih tveganjih idr.) je potrebno upoštevati
dejstva, da predvideni čas trajanja potovanja ni statičen, odvisen le od omejitve hitrosti. Je
dinamičen, odvisen od trenutnih podatkov ter preteklih lastnosti prometa na ustreznem
cestnem odseku. V Sloveniji imamo zelo obseţno bazo preteklih lastnosti prometa. S pomočjo
teh podatkov je moţno zelo natančno napovedati trajanje potovanja, v odvisnosti od ure,
dneva in drugih parametrov. To je zelo pomemben vidik pri optimizaciji prevozov, saj se
najhitrejša pot med dvema točkama lahko bistveno razlikuje glede na trenutne prometne
pogoje.