SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil. 75
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
uporabnikov prenosnih navigacijskih naprav. Prvih bi naj bilo v uporabi ţe več kot 305
milijonov, ob 128 milijonov uporabnikih prenosnih navigacijskih naprav. Trend števila
uporabnikov posameznih oblik naprav za osebno navigacijo bo vzporedno vzpodbujal razvoj
aplikacij in storitev, prilagojeno tehnologiji in uporabnost pametnih telefonov.
Reševalci, gasilci in vojaki so primeri uporabnikov, ki za učinkovito delovanje in celo
preţivetje potrebujejo sistem, ki jih bo čim hitreje in čim varneje vodil do ponesrečencev in
nazaj na varno. Pojavila se je potreba po neprekinjeni navigaciji. Zaradi omejitev sistemov
GNSS navigacija, sledenje, daljinsko vodenje in usmerjanje oseb ne more temeljiti zgolj na
obdelavi signalov satelitov GNSS, temveč mora navigacijski sistem dopolnjevati tehnologija,
ki zagotavlja določitev poloţaja, hitrosti in smeri gibanja, tudi ko navigacijski instrument
sprejema premalo signalov. Najbolj pogosto se v kombinaciji z GNSS uporabljajo inercialni
navigacijske sistemi (INS) (Kozmus Trajkovski, 2009).
5.2 Zgodovina navigacije
Človek skozi vso svojo zgodovino in evolucijo sledi ţelji po odkrivanju sveta. Odkrivanje in
raziskovanje prostranstev in novih okolij je bila za človeka vedno zahtevnejša naloga. Ob tem
se je razvijala tudi ţelja po védenju o svoji poti in poloţaju, kjer se nahaja. Prvi popotniki so
svoje poti verjetno označevali s kamenjem ali drugimi elementi za označevanje ter si
pomagali z orientiranjem po terenskih značilnostih okolja, kjer je potoval. Vendar je bilo
takšno orientiranje prostorsko in časovno omejeno. Talne in siceršnje oznake je lahko prekril
sneg ali premaknila voda. Človekova ţelja po raziskovanju je bila vedno večja. Razlogi za
selitve in raziskovanja ter obvladovanja novih območij so bila pogojena tudi z iskanjem
ustreznejših bivalnih razmer. Pri vedno daljših in zahtevnejših selitvah in potovanjih je človek
izumljal najrazličnejše metode in tehnike za laţje in učinkovitejše gibanje v prostoru. Pri
raziskovanjih novih svetov čez reke, jezera in morja je moral razviti nove metode, kot jih je
uporabljal na kopnem, ko si je pogosto pomagal z orientacijo po terenskih značilnostih.
Pomorska navigacija je ena najstarejših oblik znanosti, tako kot jezik, pisava, filozofija,
matematika ali astronomija. Začela se je razvijati na območjih stare Grčije, Egipta, današnje
Turčije, na območju kjer ji danes pravimo »zibelka civilizacije«, razvijala se je tudi na