SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil. 7
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
1.1 Predmet magistrskega dela
Vsebinsko popolni in kakovostni ter standardizirano urejeni podatki digitalne baze prostorskih
podatkov so ključnega pomena za določitev optimalnih poti do kraja dogodka. Ob tem se
ponavadi zahteva iskanje več različnih optimalnih poti (različne poti z medsebojnim
minimalnim prekrivanjem). Navigacijski sistem, namenjen navigaciji intervencijskih vozil,
mora predstavljati sistem, ki omogoča prepoznavo in zmanjšanje tveganj pri določitvi
optimalnih poti. Na to, ob ostalih elementih navigacijskega sistema, pomembno vpliva
ustrezen nabor podatkov digitalne podatkovne baze. Pomembno je upoštevati tudi časovno
spremenljivost lastnosti in veljavnosti podatkov.
Prostorski podatki o objektih se zbirajo, vzdrţujejo in porazdeljujejo skladno z opredeljenim
podatkovnim modelom, ki v ustrezni uporabniški shemi predstavlja njihovo formalno
interpretacijo. Objektni katalog omogoča poenoteno razvrščanje prostorskih objektov v
objektne tipe (razrede) za kateri koli podatkovni model na določenem področju obravnave, v
našem primeru navigacije intervencijskega vozila. Mednarodni standard ISO 19110:2005 -
Metodologija za objektne kataloge, opredeljuje enotno metodologijo za sestavo objektnih
katalogov. Le-ta se izkazuje kot ustrezna za sestavo objektnega kataloga digitalne
navigacijske baze za učinkovitejšo navigacijo intervencijskih vozil. Tako zasnovan objektni
katalog lahko doprinese k pospešenemu porazdeljevanju, deljivosti in ponovni uporabi
prostorskih podatkov. S tem se zagotavlja boljše razumevanje sestave in pomena podatkov,
ter omogoča poenoteno razvrščanje, uporabo in predstavljivost objektnih tipov na omenjenem
področju obravnave. Ob tem se tudi zmanjšajo stroški pri zajemu podatkov ter se hkrati
poenostavlja opredelitev in izdelava podatkovnih nizov. Standardni način sestave in
organizacije objektnega kataloga še ne zagotavlja harmonizacije in medopravilnosti med
sistemi. V primerih, kjer se uporabljene klasifikacije v podatkovnih nizih razlikujejo, lahko
standard za objektne kataloge sluţi tudi za razpoznavo in opredelitev vsebinskih razlik ter s
tem zmanjšuje moţnost zmotnih interpretacij in napak. Zato je predlagani pristop k
oblikovanju objektnega kataloga, v skladu z standardno metodologijo, ustreznejši od
siceršnjih (nestandardnih) pristopov.