SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

48 Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil.
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
Strukturalni vidik in ponazoritev prostorskih podatkov sta tesno povezana z uporabljenim
matematičnim modelom stvarnosti. Načelno vsi prostorski podatki sodijo v skupno zasnovo,
vendar jih lahko vsebinsko oziroma namensko razdelimo v dve skupini (Šumrada, 2005a):
- prostorski (ali geografski) podatki in
- metapodatki.
Prostorske ali geografske pojave določajo izbrani opisni atributi in značilni poloţajni podatki,
ki podajajo njihovo lokacijo v geografskem prostoru. Prostorski pojav lahko pojmujemo kot
prostorski objekt ali kot dogodek. Oba se nanašata na stvarni prostor. Prostorski objekt je
lahko naravni objekt ali del umetno preoblikovanega oziroma zgrajenega okolja. Prostorski
podatek je sestavljen iz več elementov, ki ponazarjajo tri osnovne vidike prostora:
- prostorske sestavine, ki povedo, kje se objekt nahaja,
- opisne sestavine, ki povedo, kaj in kakšen je objekt in
- časovne lastnosti, ki povedo kdaj oziroma kako dolgo objekt obstaja.
Prostorska sestavina (referenca) je lahko neposredna (kot so npr. koordinate lege x, y, in z) ali
posredna (naslov, parcelna številka idr.). Primeri prostorskih podatkov ali baz so npr.
zemljiški kataster, kataster stavb, register gospodarske javne infrastrukture, digitalni modeli
višin, ortofoto posnetki, topografski načrti idr.
Osnovna značilnost prostorskih podatkov je, da imajo poleg opisnih lastnosti tudi posebne
lokacijske (poloţajne) oziroma kartografske značilnosti (predstavitev). V GIS sestavljajo
prostorske podatke naslednje značilne in pojmovno povezane sestavine o pojavih (objektih ali
dogodkih): prostorski atributi pojava podajajo njegove grafične, lokacijske, geometrijske in
topološke značilnosti. Tematski atributi opisno podajajo lastnosti geografskega pojava. GIS
po navadi omogoča številčne, znakovne in časovne (datumske) opisne podatke. Natančnejši
pogled v podatke, s katerimi se vsak dan srečujemo, pokaţe, da se kar 80 % vseh navezuje na
prostor in jih je mogoče zato tudi grafično prikazati. Prostorski podatki so najpomembnejša
sestavina v GIS, saj stroški njihovega zajema predstavljajo več kot 70 % vseh stroškov
vzpostavitve in vzdrţevanja GIS.