SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil. 175
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
potrebe, uporabniško določeni. Tako zasnovan objektni katalog doprinaša k pospešenemu
porazdeljevanju, deljivosti in ponovni uporabi prostorskih podatkov. S tem se zagotavlja
boljše razumevanje sestave in pomena podatkov ter omogoča poenoteno razvrščanje,
uporabo in predstavljivost objektnih tipov. Zmanjšajo se stroški pri zajemu podatkov ter se
hkrati poenostavlja opredelitev in izdelava podatkovnih nizov.
Izgradnja objektnega kataloga temelji na proučitvi potreb in zahtev intervencijskih vozil na
poti do kraja nesreče. Upoštevani so vsi bistveni dejavniki trenja v prometu (gostota in
pretočnost prometa, ovire v prometu idr.). Posebej so upoštevani objektni tipi in njihovi
atributi, ki omogočajo učinkovito navigacijo intervencijskega vozila: kategorija in tip ceste,
usmerjevalne table, ustrezni (3D) prikazi stvarnega sveta, administrativna območja, stavbe in
deli stavb, vplivna območja nesreč, viri nevarnih snovi idr. Ob tem je ugotovljeno, da del
objektnih tipov in njihovih atributov ni zajetih v bazah podatkov uradnih institucij. Nekateri
izmed njih se zajemajo metodološko in drugače neusklajeno zgolj na lokalni ravni, zaradi
česar je kakovost teh podatkov ponavadi neustrezna. Podatke o stanju na cestah (obnove,
zapore) izvajalci del in druge odgovorne institucije, le-te ne sporočajo pravočasno centrom
za upravljanje in distribucijo teh podatkov. Zaradi tega je učinkovitost navigacije
intervencijskih vozil zmanjšana. V magistrskem delu navedeni primeri določitve optimalne
poti intervencijskega vozila, ki upoštevajo podatke objektnega kataloga, dokazujejo
pomembno skrajšanje časa prihoda na kraj dogodka. Podatki, ob ustrezni grafični ali drugi
predstavitvi, predstavljajo tudi pomembno podporo navigaciji intervencijskega vozila
predvsem v primeru nepoznavanja poti, ob vremensko neugodnih razmerah, ob
nepoznavanju območja nesreče idr. Velja dejstvo, da vse bolj dovršeni in večuporabni
navigacijski instrumenti in druge naprave ter aplikacije za podpro navigaciji, ne bodo
posebej uporabne, v kolikor ne bodo temeljile na kakovostni podatkovni bazi.
Magistrsko delo potrjuje, da je glede na število intervencijskih ukrepanj v Sloveniji in svetu,
potrebno področje zagotavljanja kakovostnih podatkov za podporo navigaciji intervencijskih
vozil ustrezneje obravnavati. Nesreče postajajo vse bolj kompleksne, prav tako raste raven
odgovornosti institucij, ki skrbijo za zaščito, reševanje in pomoč. Škoda, ki jo nesreče
povzročijo, je vse večja. Obremenjena in kompleksna cestna omreţja so vir številnih tvegaj.
Reševanje teh problemov zahteva ukrepe, ki bodo obravnavali izmenjavo, souporabo, dostop